Jedro

Ob skladnosti sklepa o domiku nepremičnine najboljšemu ponudniku s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v pogledu predmeta prodaje oziroma njegove prodajne vrednosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V tej izvršilni zadevi je prvostopno sodišče izdalo sklep o domiku in z njim domaknilo dolžničine nepremičnine pod I:parc. št. 9 vl. št. 66 k.o. ... za ceno 296.646,00 SIT in parc. št. 59/3 vl. št. 66 k.o. ... za ceno 589.536,00 SIT kupcu A. Ž. in dolžničine nepremičnine pod II: parc. št. 14/2 vl. št. 66 k.o.... za ceno 40.320,00 SIT, parc. št. 14/3 vl. št. 66 k.o. ... za ceno 7.776,00 SIT in parc. št. 15 vl. št. 66 k.o. ... za ceno 228.924,00 SIT kupcu R. B. Navedena kupca sta za posamezne nepremičnine ponudila najvišje cene, ki so bile enake najmanjšim ponudkom, to je polovici predhodno ugotovljenih vrednostni nepremičnin.

Proti delu sklepa pod II se pritožuje dolžnica M. O. in sicer izpodbija prodajo parc. št. 14/2 in št. 15. V pritožbi navaja, da je sodišče vse parcele pomešalo, saj bi moralo že pred dražbo iz parc. št. 14/2 in 15 izdvojiti staro in novo hišo ter hlev za svinje, kar vse ni predmet dražbe, kar dokazuje s kopijami katastrskega načrta.

Proti sklepu se pritožuje tudi zastavni upnik A... in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

V pritožbi navaja, da predlaga ponovno ocenitev nepremičnin, zlasti parc. št. 15 vl. št. 66 k.o..., ki je v zemljiški knjigi in v naravi travnik, na tej parceli pa je tudi nepremičnina velikosti 13 x 10 m, to je stavba, ki predstavlja hlev, vreden preko 2,000.000,00 SIT.

Kupec R. B. bi s pridobitvijo te nepremičnine pridobil tudi stavbišče, ki ni evidentirano v katastru in zemljiški knjigi, dolžnica M. O. pa je zanj pridobila gradbeno dovoljenje. Zato predlaga ponovno cenitev nepremičnine ter izvedbo dražbe pod pogoji, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju, sicer pa razveljavitev sklepa zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

Pritožbi nista utemeljeni.

Uvodoma je potrebno ugotoviti, da je v tem izvršilnem postopku prvostopno sodišče na podlagi izvedenskih mnenj izvedecna kmetijske stroke in izvedenca gradbene stroke ugotovilo vrednost dolžničinih nepremičnin v skladu s tedaj veljavnimi določbami 153. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Po 154. čl. ZIP je sodišče s sklepom opr. št. I 439/95-20 z dne 14.5.1997 ugotovilo vrednost posameznih nepremičnin (posameznih parcel), sklep je postal pravnomočen dne 1.12.1997. Pritožnik A... predlaga v pritožbi, vloženi dne 30.6.1999, ponovno ocenitev nepremičnin, zlasti parc. št. 15 vl. št. 66 k.o... Po sedaj veljavnem Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS št. 51/98) se vrednost nepremičnine lahko dokončno ugotovi najkasneje na prodajnem naroku (3. odst. 181. čl. ZIZ), in sicer na predlog, ki mora biti vložen najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom (4. odst. 178. čl. ZIZ). Ker je bil v obravnavani zadevi prodajni narok (tretja javnan dražba) opravljen dne 16.6.1999 in so bile nekatere nepremičnine domaknjene ponudnikom, pritožbeno sklicevanje zastavnega upnika kot pritožnika na nujnost ponovne cenitve ne more biti uspešno in teh navedb ni mogoče upoštevati.

Oba pritožnika zatrjujeta, da je sklep o domiku napačen, češ da parc. št. 14/2 vl. št. 66 k.o. ... in parc. št. 15 vl. št. 66 k.o... vsebujeta tudi stavbe, prva staro in novo hišo, druga pa hlev za svinje, kar potrditvah dolžničine pritožbe ni bilo predmet prodaje, potrditvah pritožbe zastavnega upnika pa ni bila ugotovljena pravilna cena parc. št. 15, kjer stoji hlev. Ob tem, ko zastavni upnik ne ponuja dokazov pa se dolžnica sklicuje na listine B1 do B6, to so gradbeno in lokacijsko dovoljenje za gradnjo hleva na parc. št. 15 in lokacijsko ter gradbeno dovoljenje za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše na parc. št. 14/1 ter gradbeni dokumentaciji priloženi kopiji katastrskega načrta. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za relevantne listine, ki bi dokazovale, na katerih parcelah so dejansko zgrajeni stara in nova stanovanjska hiša ter hlev, odločilni pa sta cenitvi obeh izvedencev oziroma pravnomočni sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, ki povzema vse cenitve izvedencev kmetijske in gradbene stroke. V pravnomočnem sklepu z dne 14.5.1997 je posebej ugotovljena vrednost kmetijskih zemljišč in posebej ugotovljena vrednost stavbišč vse po parcelah, sodišče pa je pri prodaji nepremičnin na dražbi vezano na predhodno pravnomočno ugotovljene vrednosti nepremičnine. V konkretnem primeru je moralo prvostopno sodišče na javni dražbi dne 16.6.1999 upoštevati vrednost posameznih parcel, ugotovljeno s sklepom z dne 14.5.1997, primerjava zneskov, s katere je sodišče prodalo kupcema A. Ž. in R. B. pa pokaže, da so bile vse v izpodbijanem sklepu zajete parcele, med njimi tudi sporni parceli št. 14/2 in št. 15 prodani ob upoštevanju vrednosti teh parcel, navedenih v pravnomočnem sklepu z dne 14.5.1997. Sporne nepremičnine so bile na tretji dražbi prodane v skladu s 1. odst. 194. čl. ZIZ v zvezi z 2. odst. 188. čl. ZIZ za polovico v pravnomočnem sklepu o ugotovljene vrednosti nepremičnin ugotovljenih vrednosti, kar je najnižja dovoljena cena, ki jo prvostopno sodišče imenuje najmanjši ponudek. Ob taki skladnosti izpodbijanega sklepa s sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnin ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v pogledu predmeta prodaje oz. njegove prodajne vrednosti.

Sklep o domiku je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri prodaji nepremičnin, torej zaradi napak v poteku dražbe oz. kršitve pogojev prodaje, česar pa pritožnika ne zatrjujeta. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo v skladu z določbami 181. do 194. čl. ZIZ in nadalje, da je pravilno ugotovilo, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno oz. v obravnavanem primeru najnižjo dovoljeno ceno za posamezne nepremičnine ter v skladu s tem pravilno razglasilo domik nepremičnin. Zaključiti je torej, da niso utemeljene pritožbene trditve pritožnikov in da prvostopno sodišče ni storilo kršitev postopka, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, pri tem pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo treba obe pritožbi zavrniti in sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).