Jedro

Prevzemnik odvetniške pisarne, ki z odločbo pristojnega organa ni bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči upravičencu, ne more vložiti zahtevka za plačilo stroškov za opravljene storitve, ki jih je po odločbah pristojnega organa opravil izvajalec.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanimi sklepi je tožena stranka zavrnila tožnikove zahtevke za povrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči upravičencu A.A. V obrazložitvah izpodbijanih sklepov navaja, da je tožnik dne 31. 1. 2012 predložil napotnice v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči navedenemu upravičencu za zastopanje v več zadevah v kazenskem postopku. Tožnik je uveljavljal izplačilo nagrade pod tarifno številko 4100 Zakona o odvetniški tarifi (ZodvT), to je osnovno nagrado za postopek. Izvedba brezplačne pravne pomoči upravičencu je bila z odločbami št. Bpp 1656/2010, Bpp 1658/2010, Bpp 1660/2010 in Bpp 1661/2010, vse z dne 29. 11. 201, zaupana odvetniku B.B., ki pa se je z dnem 30. 12. 2011 upokojil. Za prevzemnika njegove pisarne je bil s sklepom Odvetniške zbornice z dne 13. 12. 2011 določen odvetnik C.C. sedaj tožnik. Organ je v predmetnih postopkih z odločbo in s sklepom z dne 18. 1. 2012 odločil, da se postavljeni odvetnik B.B. razreši, da se odločba, s katero je bilo odločeno o prošnji upravičenca, odpravi ter postopek v zadevi ustavi. Nadalje organ navaja, da ZOdvT določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora stranka oziroma naročnik storitve plačati odvetniku za opravljeno pravno storitev, kot stranko pa ZOdvT opredeljuje osebo, za katero odvetnik opravi pravno storitev na podlagi mandatnega razmerja oziroma osebo, v korist katere je sklenjeno mandatno razmerje ali za katero odvetnik opravi pravno storitev po sklepu pristojnega organa. Smiselno po sklepu Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 30/2009 z dne 10. 1. 2011, določitev prevzemnika odvetniške pisarne ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank umrlega (upokojenega) odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje. Tožnik pa s strani organa ni bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu v predmetnih zadevah, zato nima podlage za izplačilo zahtevane nagrade oziroma do izplačila ni upravičen.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka njegov zahtevek za povrnitev stroškov zavrnila iz razloga, ker kot prevzemnik odvetniške pisarne upokojenega odvetnika do tega naj ne bi bil upravičen. Meni, da je takšno stališče tožene stranke napačno, saj je smisel prevzemnika odvetniške pisarne prav v tem, da uredi tudi vsa odprta premoženjska razmerja odvetnika do njegovih strank ali tretjih oseb, ki so nastale v času opravljanja odvetniške dejavnosti, v konkretnem primeru do 30. 12. 2011. Z dnem upokojitve izvajalca je bil namreč izvajalec izbrisan iz imenika Odvetniške zbornice Slovenije in zaradi tega nima več možnosti oziroma pravice terjati plačilo za delo, ki ga je opravil pred upokojitvijo, temveč to pravno formalno lahko stori le prevzemnik njegove odvetniške pisarne, kar je tožnik tudi storil z vložitvijo zahtevkov pri toženi stranki z dne 31. 1. 2012. Stališče tožene stranke je napačno tudi zato, ker je sedaj neupravičeno obogatena. Izvajalec brezplačne pravne pomoči zahtevka ne more vložiti, tožniku pa se ta pravica odreka. Takšno stališče pa je nevzdržno ter v nasprotju s Statutom odvetniške zbornice. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijane sklepe tožene stranke kot nezakonite odpravi. Hkrati predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da tožnik v zadevah opr. št. Bpp 1656/2010, Bpp 1658/2010, Bpp 1160/2010 in Bpp 1661/2010 nikoli ni bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči upravičencu in zato ne more vložiti zahtevka za povrnitev stroškov za opravljene storitve v zadevah, ki jih je za upravičenca opravil upokojeni odvetnik. Odvetniki, ki se upokojujejo, v roku 8 dni po izbrisu iz seznama odvetnikov, v svojem imenu in za svoj račun predložijo zahtevek za povrnitev stroškov, sicer se njihov zahtevek kot prepozen zavrže. Sodišče izda sklep o plačilu stroškov ter hkrati odloči o razrešitvi odvetnika in postavi novega odvetnika. Prevzem odvetniške pisarne ne pomeni tudi avtomatičnega prevzema zastopanja strank. Podlaga za zastopanje je novo pooblastilno razmerje, ki bi nastalo v primeru brezplačne pravne pomoči na podlagi sklepa pristojnega organa ter pod pogojem, da bi odvetnik naročilo prevzel. Tožba ni utemeljena.

Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma pojasnjuje, da je tožnik dne 23. 3. 2012 vložil tožbo, s katero je izpodbijal šest sklepov tožene stranke (poleg obravnavanih štirih še sklepa št. BPP 1657/2010 in št. 1659/2010, oba z dne 15. 1. 2012). Ker je sodišče ugotovilo, da vsi zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, je tožnika pozvalo, da tožbo ustrezno popravi. Tožnik je tožbo spremenil tako, da zoper izpodbijana sklepa tožene stranke št. Bpp 1657/2010 in Bpp 1659/2010 z dne 15. 2. 2012, ki se nanašata na njegov zahtevek za povrnitev stroškov z dne 9. 2. 2012, vlaga posebno tožbo, ki jo naj sodišče izloči iz obravnavane tožbe in zanju otvori novo opravilno številko. Tako se upravni spor zoper navedena izpodbijana akta vodi pod novo opr. št. II U 248/2012. V obravnavani zadevi so torej predmet presoje uvodoma navedeni štirje sklepi tožene stranke, s katerimi je le-ta zavrnila tožnikov zahtevek za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči, nudene upravičencu, ker tožnik ni bil določen kot izvajalec brezplačne pravne pomoči. Po drugem odstavku 1. člena ZOdvT je stranka oseba, za katero odvetnik opravi pravno storitev na podlagi mandatnega razmerja oziroma oseba, v korist katere je sklenjeno mandatno razmerje ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa.

Med strankama ni sporno, da je v obravnavanih zadevah pravne storitve za upravičenca po odločbah pristojnega organa opravil upokojeni odvetnik B.B. Sporno tudi ni, da ta odvetnik pred upokojitvijo oziroma po izbrisu iz seznama odvetnikov ni zahteval plačila stroškov za opravljene storitve; sporno pa je, ali zahtevek za plačilo stroškov za izvajalca lahko vloži tožnik kot prevzemnik odvetniške pisarne.

Tožena stranka je zavzela stališče, da tožnik kot prevzemnik odvetniške pisarne, ki z odločbo pristojnega organa ni bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči upravičencu, ne more vložiti zahtevka za plačilo stroškov za opravljene storitve, ki jih je po odločbah pristojnega organa opravil izvajalec. V obrazložitvi izpodbijanih aktov je o tem podala jasno in določno obrazloženo utemeljitev. Sodišče se strinja z razlogi, kot jih je navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanih sklepov in se v izogib ponavljanju, nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Glede na navedeno sodišče zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.