Jedro

Ne gre za odstop od sodne prakse glede kršitve 253. člena ZPP, saj zaradi izostanka strankinih relevantnih pripomb in vprašanj v zvezi s pisnim izvedenskim mnenjem ni bilo potrebno ustno zaslišanje izvedencev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi posledic, ki jih je utrpela v času zdravljenja v letu 2007 v Bolnišnici ... Med laparaskopskim posegom na ginekološkem oddelku je prišlo do termične poškodbe tankega črevesja in posledično do vnetja trebušne votline. Zato je bila operirana in so ji odstranili 35 cm črevesja. Zaradi zapore črevesja je bil potreben še drug operacijski poseg. Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja Komisije za klinična izvedenska mnenja pri UKC v Ljubljani, izpovedi tožnice in po vpogledu medicinske dokumentacije presodilo, da pri laparaskopiji ni šlo za zdravniško napako, pač pa za zaplet v zvezi s spremenjenimi anatomskimi razmerami, ki so bile pri tožnici posledica prejšnjih operacij.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Kot pravilno je potrdilo oceno, da tožeča stranka ni dokazala malomarnega ravnanja operaterke med laparaskopskim posegom. Zavrnilo je trditve o kršitvi postopka, ker prvo sodišče ni ustno zaslišalo obeh izvedencev oziroma pritegnilo novega izvedenca medicinske stroke iz tujine, saj pisno izvedensko mnenje in njegova dopolnitev ne vzbujata nobenega dvoma v njuno popolnost in pravilnost. 3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka (253. člen Zakona o pravdnem postopku ? v nadaljevanju ZPP) in kršitev ustavne pravice enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, ali ima tožnica pravico do neposredne izvedbe dokazov na glavni obravnavi, to je do neposrednega zaslišanja izvedencev medicinske stroke, ki so sicer predhodno izdelali pisno izvedensko mnenje. Tožnica vztraja, da je šlo pri laparoskopiji za zdravniško napako. Najbolj sporno v postopku je, da je tožnica s pripravljalno vlogo 8. 12. 2008 izrazila nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in navedla številne razloge. Predlagala je dopolnitev izvedenskega mnenja, neposredno zaslišanje izvedencev in novo medicinsko izvedensko mnenje iz tujine. Sodišče je res pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja, vendar ne glede očitkov iz pripravljalne vloge. Sodišče ni zaslišalo izvedencev in je s tem kršilo Zakon o pravdnem postopku, odločitev višjega sodišča pa je v nasprotju z odločitvami Vrhovnega sodišča II Ips 141/2007 in II Ips 631/2006. Gre za odstop od dosedanje sodne prakse, tožnici pa je bila kršena ustavna pravica enakega varstva pravic.

4. Predlog ni utemeljen.

5. V skladu z določbami 367. b člena ZPP je tožeča stranka opredelila samo pravno vprašanje glede kršitve 253. člena ZPP oziroma 22. člena Ustave RS. V zvezi z neposredno izvedbo dokazov oziroma ustnim zaslišanjem izvedencev je zatrjevala odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer zadev II Ips 141/2007 in II Ips 631/2006. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so trditve o odstopu od sodne prakse neutemeljene. Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča (II Ips 141/2007, II Ips 437/2002) je namreč, da je treba potrebnost zaslišanja izvedencev, ki so podali pisno izvedensko mnenje, presojati od primera do primera. Odločilne so pripombe stranke, iz katerih je mogoče ugotoviti, v čem je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nejasno ali nerazumljivo in kaj bi izvedenci lahko ali morali ustno pojasniti.

6. V obravnavanem primeru je skupno pisno izvedensko mnenje obeh izvedencev izčrpno, jasno in razumljivo in (v nasprotju s tožničinimi trditvami) temelji na dejstvih in medicinski doktrini. Po drugi strani pa sestavljajo tožničine trditve pavšalno nasprotovanje ter nekonkretne in nerelevantne trditve. Iz tožničine pripravljalne vloge, na katero se sklicuje (in ki jo je priložila predlogu za dopustitev revizije) izhaja, da tožnica svoje zahteve po zaslišanju izvedencev ni dopolnila s konkretnimi vprašanji oziroma navedbami, o čem in zakaj naj bi bili izvedenci zaslišani. Ob izostanku relevantnih pripomb in vprašanj, kljub podani zahtevi stranke za zaslišanje izvedencev, po oceni Vrhovnega sodišča ni verjetno izkazana zatrjevana bistvena kršitev postopka in kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.

7. Zaradi neobstoja pogojev iz 367. a člena ZPP je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.