Jedro

Ker vtoževana terjatev sestoji iz dveh zahtevkov, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago (iz naslova domnevno nezakonito znižane obračunske osnove in iz naslova plačila dodatnega dela oziroma dodatka za nadurno delo), in ta zahtevka v tožbi med sabo nista zneskovno razmejena, noben od teh zahtevkov pa očitno ne presega vrednosti spornega predmeta v višini 4.172,93 EUR, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je skupaj z zahtevkoma še dveh tožnic zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače za čas od meseca maja 1999 do meseca februarja 2004 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri tem je bil tožničin zahtevek v tožbi oblikovan tako da je tožnica po višini v denarnih zneskih opredelila le posamične mesečno zahtevane razlike plače, ne da bi določno opredelila višino zahtevka iz posameznih naslovov.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo in se v njej sklicuje na vse revizijske razloge iz 370. člena ZPP. Navaja, da je sodišče spregledalo, da je v Zakonu o plačah delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih določena plača za delovno mesto učitelja s količnikom najmanj 3,25, v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji pa so delovna mesta učiteljev v VII. tarifni skupini uvrščena v plačne razrede od 3.60 do 5.60. Ker gre za določitev najnižjih plačnih osnov za delovno mesto, na katerem je delala tožnica, ji tožena stranka plače ne bi smela zniževati zgolj zato, ker ni imela VII. stopnje izobrazbe, saj je bila na delovno mesto učiteljice kljub le višješolski izobrazbi zakonito razporejena, glede na to, da se je s to izobrazbo zaposlila še pred zvišanjem izobrazbenih zahtev. Hkrati je grajala ugotovitve sodišča, da dela v posameznih mesecih ni opravljala preko redne delovne obveznosti. Zato je sodišče neutemeljeno zavrnilo tudi zahtevek iz naslova opravljanja dodatnega oziroma nadurnega dela.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki in stranskemu intervenientu, ki nanjo nista odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki je na podlagi 1. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) in drugega odstavka 367. člena ZPP v premoženjskih individualnih delovnih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Pri tem se na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP v primeru, da imajo tožbeni zahtevki različno dejansko ali pravno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, vrednost spornega predmeta ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Tožeča stranka je v tožbi, ki so jo vložile tri tožnice, vsaka s svojim zahtevkom, označila skupno vrednost spornega predmeta v višini 12.518,78 EUR, ne da bi označila vrednost spornega predmeta glede na ločene zahtevke posameznih tožnic. Tako v tožbi vrednost spornega predmeta ni bila določena v skladu z 39. in 41. členom ZPP. V tožbenem zahtevku je tožnica navedla le zahtevane mesečne zneske, katerih seštevek res presega 4.172,93 EUR (5.197,43 EUR). Pri tem pa iz tožbenih navedb in predloženih dokaznih listin izhaja, da se del zahtevka nanaša na razliko plače, vtoževano iz naslova domnevno nezakonito znižane obračunske osnove plače, del zahtevka pa na razliko plače, vtoževano iz naslova neizplačanega dodatnega dela oziroma neplačanega dodatka za nadurno delo. Tako se tudi glede na opredelitev tožničinega tožbenega zahtevka ne da ugotoviti vrednost spornega predmeta, ki izvira iz posamezne dejanske in pravne podlage (iz specifikacije tožničinega zahtevka v prilogah je mogoče ugotoviti, da tožničin zahtevek iz naslova dodatnega dela oz. neplačila dodatka za nadurno delo presega 1500 EUR, tako da tudi del zahtevka iz naslova domnevno neutemeljeno znižane obračunske osnove plače očitno ne dosega meje za dovoljenost revizije, to je 4.172,93 EUR).

Ker s strani tožnice vtoževana terjatev v stvari sami sestoji iz dveh zahtevkov, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago (iz naslova domnevno nezakonito znižane obračunske osnove in iz naslova plačila dodatnega dela oziroma dodatka za nadurno delo), in ta zahtevka v tožbi med sabo nista zneskovno razmejena, noben od teh zahtevkov pa očitno ne presega vrednosti spornega predmeta v višini 4.172,93 EUR, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije v smislu navedenih določb ZPP. Ker hkrati sodišče druge stopnje ni odločalo o dopustitvi revizije v smislu določb 5. točke 31. člena in 32. člena ZDSS-1, sodišče ugotavlja, da glede na določbe drugega odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, saj je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 377. člena ZPP sklenilo, kot je navedeno v izreku.