Jedro

Izvršilni sklep je sestavljen iz dveh delov - prvi nalaga dolžniku plačilo, drugi pa, po pravnomočnosti prvega, dovoli predlagano obliko izvršbe. Po določilu 55a člena ZIP lahko dolžnik ugovarja zoper oba dela, ali samo zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba. Po določilih 347. in 342. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, podaljša pritožbeni oz. ugovorni rok samo takšna poprava sklepa, ki se nanaša na odločitve iz izreka sklepa. Sprememba navedbe bančnega računa pa ne spremeni odločitve o naložitvi plačila in odločitve o dovolitvi denarne izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnik vložil pravočasno pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča, s katerim le-to zavrglo ugovor kot prepozen. V pritožbi je dolžnik navedel, da zoper izvršilni sklep ni ugovarjal, ker navedeni bančni račun ni bil njegov in zaradi napake v imenu.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je potrebno ugotoviti, da iz izvršilnega predloga jasno izhaja, da je stranka v tej zadevi fizična oseba - imetnica prodajalne. Torej se dolžnica ne more sklicevati na napako v imenu, ko je njenemu imenu pripisano še ime prodajalne iz katere poslovanja izvira dolg.

V tej zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu s 2.odstavkom 38. člena ZIP je ta izvršilni sklep sestavljen iz dveh delov: prvi del nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka. Drugi del sklepa pa dovoljuje izvršbo za denarno terjatev, pri čemer je upniku prepuščeno, da v izvršilnem predlogu izbere in predlaga sredstvo in predmet izvršbe. V konkretni zadevi je upnik predlagal izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki jo ima le-ta na računu pri takratni SDK. Po obvestilu, da dolžnik tam nima sredstev, pa je upnik predlagal izvršbo na bančnem računu dolžnika pri LB Kreditni banki Maribor - podružnica Ptuj. Tako torej ne gre za popravo izvršilnega sklepa, temveč postopek sodišča in upnika po 79. členu ZIP, ki se smiselno uporablja tudi pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Rok za ugovor pričel teči 26.8.1993. Kot je že zgoraj navedeno, je izvršilni sklep sestavljen iz dveh delov - prvi nalaga dolžniku plačilo, drugi pa, po pravnomočnosti prvega, dovoli predlagano obliko izvršbe. Po določilu 55a člena ZIP lahko dolžnik ugovarja zoper oba dela, ali samo zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba. Po določilih 347. in 342. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, podaljša pritožbeni oz. ugovorni rok samo takšna poprava sklepa, ki se nanaša na odločitve iz izreka sklepa.

Spremeba navedbe bančnega računa pa ne spremeni odločitve o naložitvi plačila in odločitve o dovolitvi denarne izvršbe.

Iz navedenih razlogov je prvostopno sodišče utemeljeno zavrglo ugovor kot prepozen.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.