Jedro

Nestrinjanje pritožnice z razlogi sodišča prve stopnje še ne pomeni, da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Sodišču se ni treba ukvarjati z navedbami, ki se pokažejo kot nerelevantne za odločitev. Če zavzame stališče, ki logično izključuje trditve, ki jih navaja posamezna stranka, to zadostuje za preizkus sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 28.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2016 dalje do plačila. Obenem je odločilo še, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 1.957,27 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila dne 14. 12. 2020 vročena toženi stranki, da lahko nanjo odgovori v roku 30 dni od njene vročitve. Rok za odgovor na pritožbo je iztekel 13. 1. 2021. Tožena stranka je odgovor na pritožbo vložila priporočeno po izteku danega roka dne 22. 1. 2021, kar je prepozno, zato se njen odgovor na pritožbo ne upošteva (344. člen ZPP).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka kot leasingojemalec in zavarovalec s pravno prednico tožene stranke (Zavarovalnica A. d. d.) dne 27. 6. 2016 sklenila zavarovalno pogodbo s polico št. VZ ... (priloga A6) za zavarovanca B. Leasing, d. o. o. za delovni stroj Hyundai Robex 35Z-9 z dodatno opremo (priloge A20 do A23). Pritožbeno tudi ni več sporno, da gre leasingojemalcu in ekonomskemu lastniku predmeta leasinga položaj osebe s premoženjskim interesom v smislu drugega odstavka 948. člena Obligacijskega zakonika (OZ).1 Tožeča stranka uveljavlja zavarovalnino zaradi kraje predmeta zavarovanja in navaja, da je bil predmetni delovni stroj dne 4. 8. 2016 ukraden na gradbišču C. Tožena stranka se zahtevku upira in med drugim trdi, da je bil stroj že 15. 7. 2015 protipravno (v nasprotju z določbami pogodbe o leasingu) prodan družbi D. s Kosova, tako da je bil že 19. 7. 2015 odpeljan iz Slovenije. V zvezi s tem se sklicuje na kazensko ovadbo Policijske postaje ... z dne 22. 12. 2016 s prilogami, zlasti na račun tožeče stranke št. 026-2015 z dne 15. 7. 2015 (priloga B 29), CMR tovorni list z dne 19. 7. 2015 (priloga B 30) in račun družbe E. d. o. o., št. I04766-15 z dne 29. 7. 2015 (priloga B 31) za ureditev izvozno carinske deklaracije za predmetni delovni stroj (priloga B 28). V prvem sojenju je sodišče prve stopnje na podlagi navedenih listinskih dokazov pritrdilo toženi stranki in izdalo zavrnilno sodbo. Na pritožbo tožeče stranke je bila navedena prvostopenjska sodba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Višje sodišče je opozorilo, da lahko tožeča stranka, ne glede na predložene listinske dokaze, še vedno ovrže aktualni dokazni uspeh tožene stranke glede nenastanka zavarovalnega primera, v kolikor dokaže svoje pravočasne navedbe, da je imela zadevni stroj še v posesti ob sklepanju predmetnega zavarovanja dne 27. 6. 2016. Slednje je tožeča stranka želela dokazovati z zaslišanjem prič F. F. (zaposlenega pri tožeči stranki) in G. G. (zavarovalnega agenta), pri čemer je pojasnila, da je dne 27. 6. 2016 F. F. predmetni stroj pokazal zavarovalnemu agentu, ki si ga je pred sklenitvijo zavarovanja ogledal. 6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zaslišalo navedeni priči in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP) ugotovilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Ob upoštevanju 215. člena ZPP je štelo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati zatrjevanega zavarovalnega primera, saj ni dokazala, da bi bil predmetni delovni stroj ob sklepanju zavarovanja dne 27. 6. 2016 še vedno v njeni posesti.

7. Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je izpodbijana sodba pomanjkljiva, nerazumljiva in nejasna, zlati ker so na več mestih zamenjana imena prič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pri pisanju sodbe sicer res nekajkrat pomotoma prišlo do zamenjave imena med obema zaslišanima pričama, vendar iz povzete izpovedbe prič, ocene dokazne vrednosti njihovih izjav in konteksta celotne obrazložitve sodbe jasno izhaja, da gre pri zamenjavi imen prič zgolj za lapsus, ki ni v ničemer vplival na pravilnost odločitve in je tako v vsebinskem oziru povsem nepomemben. S tem se pokaže, da ni podana niti kršitev iz 14. točke niti iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, kar omogoča njen preizkus. Sodišče prve stopnje bi lahko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz omenjene 14. točke le, če ne bi obravnavalo kakšne bistvene dejanske navedbe tožeče stranke, ki zadeva odločilna dejstva, česar pa ni storilo. Nestrinjanje pritožnice z razlogi sodišča prve stopnje še ne pomeni, da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Sodišču se ni treba ukvarjati z navedbami, ki se pokažejo kot nerelevantne za odločitev. Če zavzame stališče, ki logično izključuje trditve, ki jih navaja posamezna stranka, to zadostuje za preizkus sodbe. Prav tako ni podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni že vsaka kršitev protispisnost. Če ima pritožnica s tem očitkom v mislih zgoraj omenjeno zamenjavo imen prič, ta ne vpliva na vsebino sodbe.

8. Tožeča stranka v pritožbi izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku, z vpogledom v predložene listine in z zaslišanjem obeh prič, pravilno presodilo, da tožeča stranka svojih navedb ni uspela dokazati. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj z (neprepričljivo) izpovedbo ene priče, ki je povrhu vsega še povezana s tožečo stranko, ni uspela izpodbiti izpovedbe druge priče, ki je podprta z listinskimi dokazi kot t. i. „best evidence“.

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi po zaslišanju prič G. G. in F. F. ugotovilo, da si izpovedbi prič popolnoma nasprotujeta glede temeljnega vprašanja tega spora v ponovljenem sojenju, t. j. ali je G. G. dne 27. 6. 2016, ko je prišel k tožeči stranki podaljšati predmetno zavarovanje, tam videl, ali se predmetni stroj nahaja pri tožeči stranki ali ne. Sodišče prve stopnje je izpovedbo G. G. ocenilo kot prepričljivo, saj je pojasnil, da se v primeru podaljšanja zavarovanja ne opravi pregled predmeta zavarovanja. Nadalje je G. G. predložil fotografije, ki jih je posnel dne 27. 6. 2016, na njih pa je zgolj bager znamke CAT 432F. Po drugi strani pa je sodišče štelo izpovedbo F. F. za neprepričljivo, saj se je za štiri leta nazaj točno spomnil, kje je bil stroj, ki ga je G. G. videl in fotografiral, kot razlog za to pa je navedel, da so bili na predmetnem stroju novi deli. Nadalje je F. F. izpovedal, da so imeli prav s tem strojem težave (kraja delov oziroma priključkov) in je zato zahteval, da je vse skupaj poslikano, ob tem pa ni navedel, da je tožeča stranka prijavila krajo ukradenih delov. Na podlagi navedenega je prvostopenjsko sodišče štelo F. F. izpoved kot neprepričljivo in nekonsistentno glede odločilnega vprašanja v ponovljenem sojenju.

10. Po oceni pritožbenega sodišča je priča G. G. prepričljivo pojasnil okoliščine okoli podaljšanja zavarovanja predmetnega stroja, njegova izjava je skladna z drugimi listinskimi dokazi v spisu, kar pa ni mogoče trditi za izpovedbo priče F. F. F. F. je sicer trdil, da je zahteval, da se slika sporni stroj zaradi nove dodatne opreme. Pri tem pa je prezrl, da če bi imel stroj nove dele oziroma opremo, bi bila polica spremenjena. Iz podatkov v spisu pa je razvidno, da je bil predmetni stroj ves čas zavarovanja zavarovan na enak način, upoštevajoč enako nabavno vrednost, v katero je bila zajeta dodatna oprema kot na začetku zavarovanja.

11. Neverodostojnosti priče G. G. ne potrdijo niti pritožbene navedbe, da naj bi bil stroj CAT 432F, ki naj bi ga F. F. fotografiral dne 27. 6. 2016, prodan družbi R. že dne 30. 10. 2014. Navedeno je pritožnica skušala dokazati s posrednimi dokazi, t.j. izjavo družbe R. z računom in prvo stranjo tožbe z izdatkom poravnave Pg 127/2015 Okrožnega sodišča v Novem mestu, ni pa predložila nobene listine, ki bi dokazala, da je bila predmetna pogodba za (isti) stroj Caterpillar dejansko sklenjena in kupnina plačana. Vendar tudi če bi se izkazalo, da stroj CAT 432F dne 27. 6. 2016 ni bil na parkirišču tožnika, to še ne bi dokazovalo, da je bil tistega dne na parkirišču stroj, ki je predmet tega postopka.

12. Zaključek sodišča prve stopnje o kredibilnosti obeh prič potrjuje tudi dejstvo, da ima priča F. F. večji interes za izid tega postopka, saj je zaposlen pri tožeči stranki, v preteklosti pa je bilo podjetje njegovo. Po drugi strani pa priča G. G. ni zaposlena pri toženi stranki, saj z njo nima sklenjene eksluzivne pogodbe in sklepa zavarovanja tudi v imenu drugih zavarovalnic. Niso upoštevne navedbe pritožnice glede zaslišanja priče I. I. v kazenskem postopku IV Kpr 000/2018. Sodišče druge stopnje je že v sklepu z dne 25. 9. 2015 pojasnilo, da je dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika navedene kosovske družbe prepozen. Enako velja za pavšalne navedbe, da naj bi bila ponarejena tudi izvozna dokumentacija za predmetni delovni stroj. Zato jih ni mogoče upoštevati (prim. točko 9 sklepa na red. št. 29 spisa). Izvedenec grafološke stroke pa ni potreben, kot je obrazloženo isto tam. Posledično so nerelevantne obširne pritožbene navedbe izpovedbe priče I. I. v kazenskem postopku, saj bi z upoštevanjem teh dokazov prišlo do obida določb ZPP o neupoštevanju prepoznih trditev in dokazov.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni uspela ovreči listinsko podprtih trditev tožene stranke, da predmetni delovni stroj dne 27. 6. 2016 ni bil več v posesti tožeče stranke. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati zatrjevanega zavarovalnega primera.

14. Pritožbeno sodišče je upoštevajoč prvi odstavek 360. člena ZPP odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

15. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Prepoznen odgovor tožene stranke na pritožbo ni upošteven, zato tudi ona sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Pravice iz zavarovanja imajo lahko samo tisti, ki so imeli ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal (drugi odstavek 948. člena OZ)?