Jedro

Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov zavoda. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik zavoda N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje pravilnega zastopanja predlagatelja vpisa sprememb v sodni register, ki je bil v obravnavanem primeru sam zavod. N. N. je zato treba priznati pravni interes za pritožbo.

Izrek

Pritožbam se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Zavod A. je predlagal vpis spremembe poslovnega naslova, ustanovitelja, zastopnika in Akta o ustanovitvi Zavoda A. S sklepom Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014 je registrsko sodišče po samostojni sodni referentki predlogu ugodilo in v sodni register vpisalo predlagane spremembe. Po pritožbi N. N., M. K., M. S., M. L., A. P., M. P., D. H. in J. R. (v nadaljevanju N. N. in ostali) ter pritožbi Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju UIL) je prvostopenjsko sodišče s sklepom Srg 2014/35998 z dne 22. 8. 2014 pritožbi UIL ugodilo in izvedlo izbris po sklepu z dne 12. 8. 2014 vpisanih podatkov, pritožbo N. N. in ostalih pa je zavrglo. Po pritožbah M. Ž., S. A. in T. G. ter pritožbi N. N. in ostalih zoper sklep z dne 22. 8. 2014 je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cpg 1616/2014 z dne 26. 11. 2014 sklep prvostopenjskega sodišča z dne 22. 8. 2014 razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Srg 2014/53269 z dne 12. 12. 2014 (v posledici razveljavitve sklepa z dne 22. 8. 2014) ponovno opravilo vpis sprememb po sklepu z dne 12. 8. 2014. S sklepom Srg 2014/55142 z dne 16. 12. 2014 (uvodoma citiranim sklepom) pa je odločalo o pritožbi N. N. in ostalih in pritožbi ugodilo, sklep registrskega sodišča z dne 12. 8. 2014 razveljavilo in v sodni register vpisalo podatke, vpisane pred izdajo sklepa z dne 12. 8. 2014. 2. Zoper navedeni sklep so se kot ustanovitelji zavoda pravočasno pritožili M. Ž., T. G. in S. A., uveljavljali pa so pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagali spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se vzdrži v veljavi sklep o vpisu sprememb pri subjektu vpisa Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014 oz. sklep Srg 2014/53269 z dne 12. 12. 2014. 3. N. N. in ostali so sicer na pritožbe odgovorili, vendar so to storili po preteku roka za odgovor na pritožbe, zato njihovega odgovora pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

4. Pritožbe so utemeljene.

5. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnikom, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu zmotno interpretiralo razveljavitveni sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 1616/2014 z dne 26. 11. 2014 kot napotek prvostopenjskemu sodišču, naj pritožbo N. N. in ostalih vsebinsko obravnava, ker tak napotek iz citiranega sklepa ne izhaja. Kljub temu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno navedenim pritožnikom priznalo pravni interes za pritožbo zoper sklep Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014 iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

6. Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov Zavoda A. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik Zavoda A. N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje pravilnega zastopanja predlagatelja vpisa sprememb v sodni register, ki je bil v obravnavanem primeru sam Zavod A. N. N. je zato treba priznati pravni interes za pritožbo.

7. Ostali pritožniki svoj pravni interes utemeljujejo kot člani sveta zavoda. Pritožniki sedaj izpodbijanega sklepa ne izpodbijajo ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je zavod kolektivna organizacija, ki na podlagi dovoljenja UIL skladno z ZASP kolektivno upravlja z avtorsko in sorodnimi pravicami na avdiovizualnih delih domačih in tujih imetnikov pravic. Člani sveta zavoda so istočasno člani take kolektivne organizacije (Miha Trampuž – Kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic, stran 66), ki upravljanje njihovih avtorskih in sorodnih pravic uresničujejo v kolektivni organizaciji preko organov le-te. Tak organ je tudi svet zavoda. V notranjem razmerju do zavoda jim je torej že po ZASP treba dati pravni interes za pritožbo, v kolikor odločitev o spremembah, ki so predmet vpisa v sodni register, posegajo v njihove pristojnosti, ki jih imajo kot člani zavoda. Drugačna pritožbena stališča pritožnikov po presoji pritožbenega sodišča niso utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožniki, da je prvostopenjsko sodišče izdalo dva nasprotujoča si sklepa o vpisih, ko je izdalo sklep Srg 2014/53269 z dne 12. 12. 2014, ki je postal pravnomočen in sklep Srg 2014/55142 z dne 16. 12. 2014, ki je predmet izpodbijanja s pritožbami v tem pritožbenem postopku. Kot je razvidno iz sklepa Srg 2014/53269 z dne 12. 12. 2014, je registrsko sodišče tak sklep izdalo kot posledico razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 1616/2014 z dne 26. 11. 2014. S tem sklepom je registrsko sodišče le vzpostavilo registrsko stanje, kakršno je bilo na podlagi sklepa samostojne sodne referentke Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014, s katerim so bili opravljeni vpisi predlaganih sprememb v sodni register. Za tak sklep sicer ni imelo nobene pravne podlage. Registrsko sodišče na podlagi odločbe pritožbenega sodišča opravi vpis v sodni register ali izbris opravljenega vpisa le v primeru, če sodišče druge stopnje s sklepom spremeni sklep registrskega sodišča in odredi določen vpis (2. odstavek 40. člena ZSReg), ali če sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča o vpisu in zavrne zahtevek za vpis v sodni register (3. odstavek 40. člena ZSReg), torej le v primeru spremembe sklepa registrskega sodišča po pritožbenem sodišču. Kadar pritožbeno sodišče razveljavi sklep registrskega sodišča in mu zadevo vrne v novo odločanje (in za tak sklep gre pri sklepu IV Cp 1616/2014), do izdaje nove odločitve o pritožbah zoper sklep Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014, vzpostavitev prejšnjega registrskega stanja (to je pred izdajo razveljavitvene odločbe pritožbenega sodišča) po zakonu ni potrebna. Sklep Srg 2014/53269 z dne 12. 12. 2014 ima zato kvečjemu pravno naravo odredbe prvostopenjskega sodišča (3. odstavek 12. člena ZSReg), zoper katero pa posebna pritožba ni dovoljena (2. odstavek 14. člena ZSReg), in ne pravno naravo sklepa, ker o predlogu za vpis oz. O pritožbah zoper sklep samostojne sodne referentke Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014 sodnik registrskega sodišča (2. odstavek 11. člena ZSReg) v času izdaje sklepa z dne 12. 12. 2014 še ni odločal. Spričo obrazloženega ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na pravnomočen sklep o vpisu sprememb Srg 2014/53269 z dne 12. 12. 2014 in s tem smiselno na pravnomočno odločitev o predlaganem vpisu. Tako ni podana smiselno uveljavljanja bistvena postopkovna kršitev po 12. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg.

9. Glede na opisano časovno sosledje izdanega sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 1616/2014 z dne 26. 11. 2014 in sklepa registrskega sodišča Srg 2014/53269 z dne 12. 12. 2014 pa pritožnik M. Ž. neutemeljeno pritožbenemu sodišču ob izdaji sklepa z dne 26. 11. 2014 očita neupoštevanje sklepa registrskega sodišča z dne 12. 12. 2014, ker je bil slednji izdan po in ne pred izdajo sklepa pritožbenega sodišča. 10. Neutemeljeno pritožniki tudi izpostavljajo prekoračitev odločanja prvostopenjskega sodišča, ker naj bi o pritožbah odločalo preko oz. izven pritožbe, kolikor zadeva predlagan vpis spremembe ustanovitelja, saj so pritožniki v zadnjem odstavku pritožbe (list. št. 48) predlagali spremembo izpodbijanega sklepa z dne 12. 8. 2014 tako, da bo vzpostavljeno predhodno stanje (torej registrsko stanje pred vpisom sprememb 12. 8. 2014). Tako ne more biti sporno, da pritožniki sklep z dne 12. 8. 2014 izpodbijajo v celoti, zato ni utemeljen pritožbeni očitek odločanja o pritožbi extra petitum.

11. Pritožnikom je pritrditi, da glede na pravnoorganizacijsko obliko subjekta vpisa, ki je zavod, veljajo tako določbe ZZ kot tudi določbe ZASP. Če je za ustanovitev zavoda njegov konstitutivni akt Akt o ustanovitvi zavoda (11. in 12. člen ZZ) in se organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda določi s statutom ali pravili zavoda (45. in 47. člen ZZ), je ustanovitveni akt kolektivne organizacije Statut zavoda (1. točka 148. člena ZASP). Glede na to, da pritožniki Zavodu A. ne oporekajo statusa kolektivne organizacije po določbah ZASP, pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je v koliziji določb „spremenjenega akta o ustanovitvi“ z določbami statuta in v koliziji določb ZZ z določbami ZASP treba uporabiti v obravnavani situaciji določbe ZASP kot lex specialis. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je bil Akt o ustanovitvi z dne 5. 8. 2014 sprejet kot prvi akt o ustanovitvi, čeprav je registrsko sodišče kot ustanovitveni akt ob vpisu Zavoda A. v sodni register že upoštevalo akt, poimenovan „statut“ z dne 22. 6. 2007. Ker je status tisti akt, ki tudi po ZZ določa organizacijo zavoda, organe, njihove pristojnosti in druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, določb statuta ni mogoče spreminjati z nekim naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu), sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oz. spremembo Statuta Zavoda A. To narekuje že potreba po kontinuiteti spreminjanja tako pomembnega organizacijskega akta zavoda, kot je statut. V tej luči bo zato moralo prvostopenjsko sodišče presojati tudi listine, ki so bile priložene predlogu za vpis sprememb v sodni register, zlasti tudi, ali so bile izdane v predpisanem postopku. Te presoje prvostopenjsko sodišče doslej ni opravilo, moralo pa jo bo, upoštevaje predlagane spremembe vpisa v sodni register.

12. Zmotno je tudi pritožbeno stališče pritožnikov T. G. in S. A., da bi prvostopenjsko sodišče moralo pritožbi UIL in N. N. in ostalih zoper sklep Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014 šteti kot predlog za vpis spremembe pri subjektu vpisa, torej očitno kot nov predlog za vpis takih sprememb, ki bi privedel do registrskega stanja, kot je obstajal pred izdajo sklepa z dne 12. 8. 2014. V primeru izdaje sklepa, s katerim je bilo ugodeno predlogu za vpis sprememb v sodni register pri subjektu vpisa, se pritožnik takemu vpisu lahko upre s pritožbo zoper sklep o vpisu sprememb in ne z novim predlogom za vpis sprememb, ki bi privedle do vpisa prejšnjih registrskih podatkov. Z vloženo pritožbo namreč pritožnik prepreči pravnomočnost sklepa o vpisu sprememb, saj so z njo odprte možnosti tudi za spremembo izpodbijanega sklepa v pritožbenem postopku tako, da se zavrne predlog za vpis predlaganih sprememb v sodni register (1. odstavek v zvezi s 3. odstavkom 40. člena ZSReg in v zvezi z 2. odstavkom 11. člena ZSReg). Prvostopenjsko sodišče zato ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, ker zgoraj omenjenih pritožb ni obravnavalo kot nov predlog za spremembo vpisa v sodni register.

13. Utemeljeno pa pritožnika T. G. in S. A. uveljavljata bistveno postopkovno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker jima prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročalo pritožb UIL in N. N. in ostalih. Pritožbeno sodišče je pritožnikoma že ob vložitvi pritožbe zoper sklep Srg 2014/35998 z dne 22. 8. 2014 s sklepoma IV Cpg 1616/2014 z dne 26. 11. 2014 priznalo status udeležencev postopka v smislu 3. odstavka 36. člena v zvezi s 1. odstavkom 17. člena ZSReg, saj je njuno pritožbo zoper ta sklep meritorno obravnavalo. Čim pa je tako in glede na sklep pritožbenega sodišča o razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča Srg 2014/35998 z dne 22. 8. 2014 tudi v delu, v katerem je bila pritožba N. N. in ostalih zavržena, bi prvostopenjsko sodišče, ko je sklenilo, da bo v ponovljenem odločanju pritožbo N. N. in ostalih meritorno obravnavalo, moralo pritožbo navedenih pritožnikov ob smiselni uporabi 3. odstavka 31. člena ZSReg vročati v odgovor pritožnikoma. Ker prvostopenjsko sodišče tako ni postopalo, je bila pritožnikoma kratena pravica do izjave v postopku, s tem pa zagrešena bistvena postopkovna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg. Že iz tega razloga je bilo potrebno pritožbam vseh pritožnikov (ki so v položaju enotnih sospornikov) ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).

14. V novem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo pritožnikoma najprej vročati pritožbo N. N. in ostalih v odgovor in po prejemu le-teh ponovno odločati, upoštevaje vse spisovno gradivo, torej tudi za odločanje v tem postopku še relevantne navedbe pritožnikov tudi v njihovih pritožbah zoper sklep z dne 22. 8. 2014. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je s sklepom IV Cpg 1616/2014 z dne 26. 11. 2014 razveljavilo sklep prvostopenjskega sodišča z dne 22. 8. 2014 tudi v 1. točki izreka, torej v delu, v katerem je prvostopenjsko sodišče ugodilo pritožbi UIL in tudi v tem delu vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Kljub jasno izraženemu stališču pritožbenega sodišča o pomanjkanju pravnega interesa za pritožbo pritožnika UIL namreč pritožbeno sodišče ni imelo podlage za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bi pritožbo UIL zoper sklep Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014 zavrglo. Pritožbeno sodišče ima pristojnost spremeniti sklep registrskega sodišča le v primeru, če je bil zavrnjen predlagan vpis v sodni register in po vloženi pritožbi ugotovi, da bi bilo potrebno predlogu za vpis ugoditi (2. odstavek 40. člena ZSReg) in v primeru, če je bilo predlaganemu vpisu ugodeno, pa po pritožbi presodi, da je treba zahtevek za vpis v sodni register zavrniti (3. odstavek 40. člena ZSReg). Kot pravilno opozarjajo pritožniki, je torej ostala nerešena tudi pritožba UIL, o kateri prvostopenjsko sodišče še ni odločalo, zato naj v ponovljenem postopku odloči tudi o tej pritožbi.

15. Pritožbeno sodišče na podlagi 356. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg lahko, kadar razveljavi odločbo sodišča prve stopnje, odredi, da se zadeva obravnava pred drugim sodnikom. Pooblastilo iz citiranega določila se uporabi, kadar pritožbeno sodišče oceni, da bi ponovno sojenje ogrozilo učinkovit potek sojenja predvsem zato, ker je sodnik, ki je izdal izpodbijano odločbo, trdno na svojih, po mnenju pritožbenega sodišča napačnih pravnih stališčih ali takrat, kadar ima pritožbeno sodišče resne pomisleke v sodnikovo nepristranskost (Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 459). Zgolj ugotovljene procesne kršitve, ki so narekovale razveljavitev sklepa Srg 2014/35998 z dne 22. 8. 2014 kot tudi sedaj izpodbijanega sklepa Srg 2014/55142 z dne 16. 12. 2014 po presoji pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sklepanja o pristranosti sodnika, ki je o zadevi odločal. Katere so tiste „objektivno zaznavne okoliščine“, ki vzbujajo dvom v nepristranost sodnika, pa pritožnik S. A., ki predlaga izločitev sodnika iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, niti ni konkretiziral. Pritožbeno sodišče je zato ugotovilo, da za uporabo določbe 356. člena ZPP ni utemeljenih razlogov, zato njegovemu predlogu za „izločitev“ sodnika ni sledilo.

16. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so v tej fazi postopka odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg).