Jedro

V primeru, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, ampak od drugega dejstva, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžnika, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upničin predlog za izvršbo.

Proti sklepu se je pritožila upnica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Upnica je s pisno izjavo dolžniku izjavila, da je terjatev po kreditni pogodbi zapadla, zato ni predložila notarskega zapisa o izvršljivosti, saj k temu po določilu III. odst. 20.a čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni več zavezana. Po tem določilu zadošča že upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in z dokazilom o vročitvi pisne izjave. Vse to je upnica predložila in zato zahteva po predložitvi posebnega potrdila o zapadlosti terjatve ni potrebna. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Z dopolnitvijo pritožbe je upnica sodišču posredovala zahtevani notarski zapis.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 20a. čl. ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa zapadla. O soglasju glede neposredne izvršljivosti notarskega zapisa ni spora. Sporno pa je, ali je bil predlog za izvršbo popoln ob dejstvu, da upnica ni reagirala na poziv sodišča, da predloži nov notarski zapis o zapadlosti terjatve. Določilo II. odst. 20a. čl. ZIZ govori o tem, kako se dokazuje zapadlost terjatve, namreč bodisi z notarskim zapisom, z javno listino, ali pa s po zakonu overjeno listino. Ko je zapadlost terjatve odvisna od poteka roka, se zapadlost dokazuje zgolj z notarskim zapisom, katerega predmet je ugotovitev obstoja terjatve in tudi določitev zapadlosti terjatve. V primeru, ko pa zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, se pa zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Na takšen način (predpisan v določilu III. odst. 20a. čl. ZIZ) je upnica dokazovala zapadlost terjatve. Mimo te norme pa je sodišče prve stopnje, tudi po presoji pritožbenega sodišča, neutemeljeno zahtevalo od upnice predložitev novega notarskega zapisa o zapadlosti terjatve. Smisel noveliranega ZIZ (novela ZIZ-C, ki je stopila v veljavo 04.03.2006) je ravno v tem, da v takšnih primerih nastop zapadlosti terjatve dokazuje upnikova trditev o tem, da je terjatev zapadla, skupaj z notarskim zapisom, iz katerega izhaja terjatev in ne morebiti nov notarski zapis o zapadlosti terjatve. Upnikova trditev mora biti vročena dolžniku, ki lahko zapadlosti terjatve ugovarja, vendar je dokazno breme na njemu.

Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje glede na že citirano določilo III. odst. 20a. čl. ZIZ ni imelo pravne podlage za zahtevo upniku po novem notarskem zapisu, v posledici takšnega ravnanja pa tudi ni imelo podlage za zavrženje predloga za izvršbo. Sodišče je napačno uporabilo določilo 20a. čl. ZIZ, to pa je vplivalo na pravilnost odločitve o zavrženju predloga za izvršbo. Na mestu je tako očitek kršitve postopkovnih določil iz I. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ga pritožba sicer zmotno opredeljuje kot kršitev materialnega prava. Ta dognana kršitev pa je takšne narave, da terja razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v nadaljnji postopek, ko bo moralo sodišče prve stopnje, če bo dognalo formalno neoporečnost predloga za izvršbo, odločiti o njegovi utemeljenosti.

Pravno podlago za gornjo odločitev daje določilo 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določilom 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, katerega določila se smiselno uporabljajo tudi v postopku izvršbe in zavarovanja (določilo 15. čl. ZIZ).

Pritožbeni stroški niso bili priglašeni in zato pritožbeno sodišče o njih tudi ni odločalo.