Jedro

Ob nasprotujočih si stališčih predlagateljice in nasprotnih udeležencev glede možnosti dostopa strank do njim lastnih stanovanj (stanovanjska hiša, v kateri se nahajata stanovanji predlagateljice in nasprotnih udeležencev, ima očitno več vhodov), je treba opraviti ogled na kraju samem. Le na ta način se bo sodišče lahko prepričalo, čigavo stališče drži. Sklep ima razloge le glede upravičenega interesa nasprotnega udeleženca na dodelitev nepremičnine v naravi. Parcelacija spornih parcel v letu 2002 in ureditev meje med njima (na njih sta zemljiškoknjižno ostali vpisani obe stranki kot solastnika), ne predstavlja razdelitve solastnine v smislu 70. člena SPZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom solastno premoženje predlagateljice in nasprotnih udeležencev, ki obsega nepremičnine parc. št. 473/2 in 473/3, obe k.o. x., razdelilo tako, da predlagateljica dobi v last in posest nepremičnino parc. št. 473/3 do celote, nasprotna udeleženca parc. št. 473/2 k.o. x., vsak do ½, nasprotna udeleženca pa morata predlagateljici plačati znesek 580,72 EUR na račun njenega solastnega deleža. Na nepremičnini, ki sta jo pridobila v last in posest nasprotna udeleženca, je dovolilo vpis zakonite pravice v korist predlagateljice do višine njenega solastniškega deleža na tej parceli, dokler ji nasprotna udeleženca ne izplačata prisojenega zneska.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremni tako, da predlagateljici na račun njenega solastniškega deleža, namesto denarnega izplačila dodeli del nepremičnine parc. št. 473/2 k.o. x., ki se nahaja na severni strani stanovanjske hiše oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Predlagateljica je kupila stanovanje v stanovanjski hiši P., ki je po površini predstavljalo polovico stanovanjskega dvojčka, drugo polovico pa sta kupila nasprotna udeleženca. Poleg stanovanja je tako predlagateljici kot nasprotnima udeležencema pripadalo dvorišče oziroma funkcionalno zemljišče. Ker sta nasprotna udeleženca zatrjevala, da oboji koristijo enak del funkcionalnega zemljišča, je predlagateljica v letu 2005 naročila geodetsko izmero. V geodetskem postopku je prišlo do parcelacije in ureditve meje, s čimer se je potrdilo, da nasprotna udeleženca koristita več od polovice funkcionalnega zemljišča, kot bi jima sicer pripadalo. Nepravilen in v nasprotju z izvedenimi dokazi je zaključek sodišča prve stopnje, da je prišlo s parcelacijo in ureditvijo meje do sporazuma o načinu delitve nepremičnin. Ker imata nasprotna udeleženca v posesti in koristi večji del funkcionalnega zemljišča, kot sta ga kupila, je predlagateljica predlagala sodno razdružitev nepremičnin in sicer fizično delitev, tako da se ji od parcelne številke 473/2 odmeri manjkajočih 45 m2 funkcionalnega zemljišča. Izvedenec, ki ga je postavilo sodišče, je sicer podal mnenje, da fizična delitev ni mogoča in bi glede na pripombe moralo sodišče njegovo mnenje dopolniti. Ker tega ni storilo, je kršilo določbe postopka in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Nepravilno in v nasprotju z izvedenimi dokazi, je razlogovanje sodišča prve stopnje, da sta nasprotna udeleženca z vlaganji izkazala upravičen interes. Z vlaganji sta zasledovala le cilj, da si prilastita več funkcionalnega zemljišča, kot jima pripada glede na pogodbo in aneks o nakupu. Brez soglasja s predlagateljico sta nasprotna udeleženca vlagala tudi v del funkcionalnega zemljišča, ki je pripadal predlagateljici. Nedobroverno vlaganje in koriščenje njenega dela ne more biti temelj za upravičen interes nasprotnih udeležencev za dodelitev tega dela funkcionalnega zemljišča. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ker je odločilo, da nepremičnine ni mogoče deliti v naravi brez izplačila razlike. Sodišče prve stopnje je ocenjevalo in ugotavljalo le upravičen interes nasprotnih udeležencev, katerega sploh nista izkazala. Niti nedobroverna posest niti vlaganje v solastnino brez soglasja, ne more predstavljati upravičenega interesa. Sodišče se ni opredelilo in ni ugotavljalo upravičenega interesa predlagateljice, kar predstavlja kršitev določb postopka in zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlagateljica ima močnejši upravičen interes od nasprotnih udeležencev. V stanovanje vstopa le skozi vhod, ki se nahaja na severni strani parc. št. 473/2 k.o. x., kot je potrdila tudi priča B. V.. Ima sicer dovoz z južne strani, vendar pride lahko samo v garažo, od koder pa nima vhoda v stanovanje. Na skici izmere, ki je priloga izvedenskemu mnenju geodeta, je na severnem vhodu, ki se nahaja na nepremičnini parc. št. 473/3 k.o. x., ki jo je sodišče prve stopnje dodelilo v last in posest predlagateljici, označen vhod, vendar ne gre za vhod, ampak samo za stekleno steno, skozi katero ne more vstopati. Namen delitve solastnine je, da se solastnina med solastnike razdeli tako, da se rešijo vsa razmerja s solastniki, da se v prihodnje ne bi ustvarjali novi spori. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje opravilo delitev solastnine tako, da bo zaradi delitve prihajalo do novih zapletov in sodnih sporov, saj je predlagateljici odvzelo edini vhod v stanovanje. S tem je napačno uporabilo materialno pravo in posledično nepravilno odločilo o delitvi solastnine. Predlagateljica je kot dokaz predlagala tudi ogled na kraju samem, s katerim bi sodišče samo neposredno ugotovilo in se prepričalo, da vhod na severni strani parc. št. 473/2 predstavlja edini vhod v stanovanje predlagateljice, ki se nahaja na parc. št. 473/3 k.o. x.. Dejansko stanje je ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno, saj je predlagani dokaz z ogledom bistvenega pomena za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Z neizvedbo predlaganega dokaza pa je sodišče zagrešilo tudi kršitve določb postopka. Sodišče bi moralo uporabiti določila o upravljanju z nepremičnino v solastnini, česar v konkretnem primeru ni upoštevalo, ampak je ravnanje nasprotnih udeležencev obravnavalo z vidika upravičenega interesa in je napačno uporabilo materialno pravo. Nepravilna je tudi stroškovna odločitev. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi utemeljilo odločitev o stroških, vendar pa odločitve o skupnih stroških v obliki sklepa ni sprejelo. O stroških, čeprav so bili pravilno in pravočasno priglašeni, ni odločilo, zato je v tem delu treba sklep razveljaviti. Stranke postopka trpijo skupne stroške v sorazmerju z idealnimi deleži, predlagateljica pa je založila vse skupne stroške, za stroške izvedenca in za sodno takso, zato je upravičena do povrnitve polovice skupnih stroškov v razmerju s solastniškim deležem.

3. Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj in nasprotna udeleženca so solastniki nepremičnin parc. št. 473/2 in 473/3, obe k.o. x. (predlagateljica v deležu do ½, nasprotna udeleženca pa vsak v idealnem deležu do ¼). Predlagateljica je predlagala, da se opravi fizična delitev nepremičnin tako, da postane izključna lastnica nepremičnine parc. št. 473/3 k.o. x., nasprotna udeleženca pa izključna lastnika nepremičnine parc. št. 473/2 k.o. D., od katere se predlagateljici na severnem delu te nepremičnine odmeri del nepremičnine v velikosti 45 m2 (opredeljen s katastrskimi točkami).

6. Sodišče prve stopnje predlogu predlagateljice ne sledi in odloči, da dobita nasprotna udeleženca v last in posest nepremičnino parc. št. 473/2 k.o. x. v celoti, s tem, da predlagateljici izplačata razliko do njenega solastniškega deleža. 7. Predlagateljica v pritožbi vztraja, da je solastne nepremičnine mogoče deliti v naravi brez izplačila razlike in bi moralo sodišče prve stopnje opraviti fizično delitev solastnine tako, da bi ji odmerilo še del (45 m2) parc. št. 473/2 k.o. x..

8. Materialnopravna podlaga za delitev solastnine je Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), ki glede načina delitve v 70. členu primarno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve. Če se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča, niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, da se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

9. Podana je uveljavljana bistvena kršitev določb postopka, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, nepopolno pa je ugotovljeno tudi dejansko stanje.

10. Sodišče prve stopnje ne zavzame stališča, ali in zakaj ni mogoče slediti predlogu predlagateljice, da se ji solastni del nepremičnine parc. št. 473/2 k.o. x. dodeli v naravi, kot je to predlagala. Ugotavlja le, da nasprotna udeleženca z dodelitvijo celotne parcele 473/2 k.o. x dobita za 45 m2 več, kot znaša njun solastni delež, in jima naloži denarno izplačilo predlagateljici, s čimer pa predlagateljica ne soglaša. Podatki spisa kažejo, da je sodišče prve stopnje sicer postavilo sodnega izvedenca geodetske stroke I. I., do katerega pa se sklep ne opredeli (ga niti ne omenja). Pravilnosti odločitve zato ni mogoče preizkusiti.

11. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da parcelacija iz leta 2002 in ureditev meje med nepremičninama parc. št. 473/2 in 474/3, obe k.o. x. (1) (na njih sta zemljiškoknjižno ostali vpisani obe stranki kot solastnika), ne predstavlja razdelitve solastnine v smislu 70. člena SPZ. Soglasje obeh strank z razdelitvijo in mejo nepremičnin parc. št. 473/2 in 473/3 k.o. x., pa ne nudi podlage za njegovo stališče: „da navedena razdelitev odseva upravičen interes nasprotnih udeležencev za sporno zemljišče“. Sicer pa ima sklep razloge le glede upravičenega interesa nasprotnih udeležencev, nima pa razlogov glede upravičenega interesa predlagateljice.

12. Uveljavljana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je potrditvi predlagateljice v tem, da sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z ogledom na kraju samem, v pritožbenem postopku ni upoštevna, ker je predlagateljica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala (prvi odstavek 286.b člen ZPP (2) v zvezi s 37. členom ZNP). V pritožbi namreč ne izkaže nekrivde za njeno neuveljavljanje (ne navaja nobenih razlogov). Ker pa o tem, zakaj sodišče tega dokaza ni izvedlo, v sklepu ni razlogov, pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), za katero pa se določba prvega odstavka 286.b člena, ne uporablja (3). Zaradi neizvedbe predlaganega dokaza z ogledom je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ob nasprotujočih si stališčih predlagateljice in nasprotnih udeležencev glede možnosti dostopa strank do njim lastnih stanovanj(4) (stanovanjska hiša, v kateri se nahajata stanovanji predlagateljice in nasprotnih udeležencev, ima očitno več vhodov), je treba opraviti ogled na kraju samem. Le na ta način se bo sodišče lahko prepričalo, čigavo stališče drži. Sicer pa se izpodbijani sklep s tem vprašanjem, ni ukvarjal (o tem nima razlogov). Pritožbeno sodišče se zato ne more opredeliti do predlagateljičine trditve v pritožbi, da se ji z (izpodbijano) razdružitvijo solastnine v naravi odvzame edini možni vhod v hišo, skozi katerega je že do sedaj dostopala do svojega stanovanja.

13. Ugotovljene pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Trditve toženke, da je v svoje stanovanje vstopala in da lahko vstopa le skozi vhod, ki je na parc. št. 473/2 k.o. x., če bi se izkazale za resnične (5), vzbujajo resen dvom v pravilnost ocene sklepa, da imata nasprotna udeleženca upravičen interes na dodelitvi parc. št. 473/2 v celoti. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca geodetske stroke I. I. (6), ki je opravil ogled spornih nepremičnin, je razvidno, da je na delu parcele, za katerega dodelitev se zavzema pritožnica, zajeta pešpot (dohodna pot do vhoda), pri čemer izvedenec ugotavlja, da imata nasprotna udeleženca še en vhod (na JZ strani parcelne številke 473/2, kjer se ob hiši konča pešpot). Predlagateljica je navajala, da nasprotna udeleženca vhoda, ki je na delu parcele, ki jima je z izpodbijanim sklepom dodeljen, ne uporabljata (uporablja ga sama), uporabljata pa vhod iz B. c..

14. Po povedanem bo moralo sodišče prve stopnje ustrezno dopolniti dokazni postopek (z ogledom na kraju samem in po potrebi drugimi predlaganimi dokazi). Ugotoviti bo moralo, kateri vhod predlagateljica in nasprotna udeleženca uporabljata (oziroma sta ga uporabljala), in, ali in kje lahko prideta do svojih stanovanj, to upoštevati pri ponovni odločitvi ter ustrezno obrazložiti. V izpodbijanem sklepu, kot je bilo že navedeno, o tem vprašanju sklep nima razlogov.

15. Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju odločiti tudi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (v izreku izpodbijanega sklepa manjka odločitev o stroških), in o pritožbenih stroških.

(1) Po ugotovitvah sklepa (8. točka obraložitve) je prišlo do združitve parc. št. 473/2 in *201, obe k.o. x., iz tako novo nastale parc. št. 473/2 k.o x. pa sta se oblikovali dve novi nepremičnini in sicer parc. št. 473/2 k.o. x., stanovanjska stavba in dvorišče v izmeri 358 m2, ter številka 473/3 k.o. D., stanovanjska stavba in dvorišče, v izmeri 267 m2. Z odločbo št. 90312-184/2002 z dne 26.4.2005, ki je postala dokončna 16.5.2005, sta postali parc. št. 473/2 in 473/3, obe k.o. x., dokončno urejeni z urejenimi mejami.

(2) Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

(3) Določba prejšnjega odstavka (prvega odstavka 286. člena b) se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena).

Po trditvah predlagateljice v pritožbi ji je z dodelitvijo parc. št. 473/2 k.o. x. v celoti nasprotnima udeležencema odvzeta možnost dostopa (do sedaj je skozi vhod na njej dostopala do svojega stanovanja), po navedbah nasprotnih udeležencev v odgovoru na pritožbo pa ta vhod uporabljata sama, predlagateljici pa z izvedeno parcelacijo (po stališču nasprotnih udeležencev je bila z izvedeno parcelacio nepremičnina v naravi med strankama razdeljena) ni moten ali oviran ne en ne drug vhod v stanovanje (predlagateljica ima vhod v stanovanje na parc. št. 473/3 k.o. x., tako iz severne, kot tudi iz južne strani).

(5) Nasprotna udeleženca sta ob zaslišanju (15. 3. 2012) potrdila, da predlagateljica vstopa skozi ta vhod v svojo polovico hiše, trdila pa sta, da lahko sama vstopa tudi skozi vhod na parc. št. 473/3 k.o. x. (namesto stekla se lahko dajo vrata).

Nanj se v pritožbi oziroma v odgovoru na pritožbo sklicujeta oba udeleženca postopka. Predlagateljica mu nasprotuje, nasprotna udeleženca z njim soglašata, sodišče prve stopnje pa ne zavzame stališča (se ne opredeli, ali ga sprejema ali ne).