Jedro

Iz tretjega odstavka 82. člena KZ-1 izhaja, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi, da za izbris obsodbe ni pomemben izrek nove sodbe, temveč zgolj in izključno le datum storitve kaznivega dejanja po novi obsodbi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje št. 71010-256271/2018 z dne 12. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 285 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za izbris obsodbe Okrožnega sodišča v A. opr. št. III K 143/08 z dne 23. 6. 2009 in obsodbe Okrožnega sodišča v A. opr. št. II K 86925/10 z dne 21. 6. 2012 iz kazenske evidence.

2. V obrazložitvi navaja, da je prejela tožnikovo vlogo za izbris obeh navedenih sodb iz kazenske evidence. Sklicuje se na določbe 82. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ugotavlja, da je bila tožniku s sodbo Okrožnega sodišča v A. opr. št. III K 143/08 z dne 23. 6. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v A. opr. št. II Kp 1116/09 z dne 9. 6. 2010 izrečena zaporna kazen 1 leto in 10 mesecev zapora. Zakonski rok, potreben za izbris obsodbe na kazen zapora nad 1 leto do 3 let, je 5 let. Kazenska sankcija po navedeni sodbi je bila izvršena dne 19. 4. 2013, kar pomeni, da je petletni rok, potreben za izbris, že potekel, vendar pa so bile tožniku v dobi, potrebni za preizkus, izrečene nove pravnomočne obsodbe in sicer sodba Okrajnega sodišča v A. opr. št. VI K 11020/17 z dne 11. 4. 2017 in sodba Okrajnega sodišča v A. opr. št. V K 14511/13 z dne 28. 6. 2017. Dalje navaja, da je zakonski rok, potreben za izbris pogojne obsodbe, 1 leto od takrat, ko je potekla preizkusna doba. Preizkusna doba v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v A. opr. št. II K 86925/10 z dne 21. 6. 2012 je potekla dne 21. 6. 2017, s tem je potekel tudi enoletni zakonski rok za izbris. Vendar pa, kot že navedeno, so bile tožniku izrečene nove pravnomočne obsodbe, zaradi česar niso podani pogoji za izbris iz kazenske evidence.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da bi, v skladu s citirano določbo 82. člena KZ-1, navedeni sodbi že morali biti izbrisani iz kazenske evidence, saj so nastopili pogoji za zakonsko rehabilitacijo. Sklicuje se na (priložen) sklep Višjega sodišča v Celju II Kp 4409/13 z dne 15. 11. 2016, da za izbris ni relevanten datum izreka nove sodbe, ampak datum, ko je bilo kaznivo dejanje po novi obsodbi storjeno. Zato bi morala tožena stranka presojati, ali je tožnik v času, ko je kazen po omenjenih sodbah že prestal oziroma je potekla preizkusna doba, kar je za sodbo opr. št. III K 143/08 pet let od 19. 4. 2013, to je med 19. 4. 2013 in 19. 4. 2018, v primeru sodbe II K 869/10 pa v času 1 leta po prestani preizkusni dobi, to je med 21. 6. 2017 in 21. 6. 2018, storil novo kaznivo dejanje. V navedenih preizkusnih dobah tožnik ni storil novih kaznivih dejanj, ampak je bil v tem času le spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj, ki jih je storil pred navedenimi obdobji. Po sodbi Okrajnega sodišča v A. z dne 11. 4. 2017 je kaznivo dejanje storil dne 22. 5. 2009, po sodbi Okrajnega sodišča v A. z dne 28. 6. 2017 pa dne 14. 3. 2013, torej pred zgoraj navedenimi obdobji. Obe sodbi k tožbi tudi prilaga. Zato bi tožena stranka njegovi zahtevi morala ugoditi in omenjeni obsodbi skladno z zakonom izbrisati iz kazenske evidence. Pri tem je določbo 82. člena KZ-1 tudi treba razlagati restriktivno in ne v tožnikovo škodo. Tožnik ima zaradi neizbrisa obsodb iz kazenske evidence hude težave pri iskanju zaposlitve, pri ponovnem vključevanju v družbo po prestani kazni in je izpostavljen tudi neutemeljenemu strožjemu obravnavanju s strani sodišč, policije in drugih državnih organov tako, da mu nastajajo hude kazenske upravne posledice. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in iz kazenske evidence, ki se vodi za tožnika, izbriše obe obsodbi Okrožnega sodišča v A. oziroma podredno, da tožbi tožnika ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. V obeh primerih zahteva tudi vračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Zakonsko rehabilitacijo in izbris obsodbe ureja 9. poglavje KZ-1. V tretjem odstavku 82. člena KZ-1 je določeno, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. V četrtem odstavku istega člena pa so določeni roki iz prejšnjega odstavka in sicer je rok za pogojno obsodbo eno leto od takrat, ko je potekla preizkusna doba; za obsodbo na kazen zapora nad 1 leto do 3 let, pa 5 let. 7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je obsodba Okrožnega sodišča v A. III K 143/08 z dne 23. 6. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v A. II Kp 1116/09 z dne 9. 6. 2010 bila izvršena dne 19. 4. 2013, kar pomeni, da je petletni rok, potreben za izbris, potekel 19. 4. 2018. Nadalje je razvidno, da je rok, potreben za izbris pogojne obsodbe po sodbi Okrožnega sodišča v A. II K 86925/10, potekel 21. 6. 2017. 8. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev, da sta bili tožniku izdani novi sodbi Okrajnega sodišča v A. Vendar pa v zvezi s tem v smislu tretjega odstavka 82. člena ZK-1 ni ugotavljala za odločitev v zadevi odločilne okoliščine, kdaj je bilo kaznivo dejanje po novih sodbah storjeno. Iz zgoraj navedene zakonske določbe (tretjega odstavka 82. člena KZ-1) namreč izhaja, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi, da za izbris obsodbe ni pomemben izrek nove sodbe, temveč zgolj in izključno le datum storitve kaznivega dejanja po novi obsodbi (tako tudi sklep Višjega sodišča v Celju II Kp 4409/103 z dne 15. 11. 2016), na katerega se tožnik v tožbi sklicuje.

9. Glede na navedeno je bilo treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v ponoven postopek, ker je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje. Sodišče je zato tožbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 59. člena ZUS-1, to je na seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa, treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti.

10. Ker je tožnik zahteval tudi povračilo stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo tudi, da mu mora tožena stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji senata in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.

11. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka pridobiti relevantni novi sodbi oziroma kazenska spisa Okrajnega sodišča v A. in ugotoviti, kdaj je bilo kaznivo dejanje po novih obsodbah dejansko storjeno. Šele potem bo lahko izdala ustrezno odločbo o tem, ali je tožnikova zahteva za izbris (obeh) navedenih sodb Okrožnega sodišča v A. utemeljena. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, saj sodišče ne more samo izbrisati obsodb, ker je to v pristojnosti tožene stranke.