Jedro

Izločitvena pravica se uveljavlja v stečajnem postopku, kar že po logiki stvari pomeni, da je treba prijavo vložiti v stečajni spis, torej sodišču, ne pa upravitelju.

Zgolj predložitev nekaj listin ne predstavlja prijave izločitvene pravice.

Kadar obstaja dvom, ali je prijavljena izločitvena pravica, je tako od upravitelja kot od sodišča prve stopnje pričakovati, da bosta take dvomljive primere najprej razčistila z osebo, ki je upravitelju poslala listine.

Učinkov pravnomočnosti ni mogoče vezati na odločitev o nečem, kar v postopku sploh ni bilo vloženo oziroma uveljavljeno. Višje sodišče ocenjuje, da posledic neupoštevanja napotitve na pravdo, ki je bila vsebovana v sklepu z dne 17. 11. 2015 in ki jih določa tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP, v obravnavanem primeru zato prav tako ni mogoče upoštevati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Upnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo prijavo izločitvene pravice upnice B. H. z dne 19. 10. 2016 (p.d. 130) na plastificiranem stroj ECOSYSTEM (TN) Italija Modulo 110, Rovereto, leto izdelave 2005. V obrazložitvi je navedlo, da je upnica to izločitveno pravico upnika že uveljavljala v tem postopku s predložitvijo dokumentacije upravitelju, ki jo je odstopil sodišču, izločitvena pravica pa je bila tudi že preizkušena – sklep o preizkusu terjatev je bil objavljen 17.11.2015 (p.d. 81). Ker je bilo torej o prijavi te izločitvene pravice že pravnomočno odločeno, je prijavo z dne 19.10.2016 zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila. Navaja, da je prijavo izločitvene pravice vložila prvič 17. 10. 2016. Zato ni razumela pojasnila upravitelja, da naj bi ji izločitvena pravica prenehala, ker ni pravočasno uveljavila zahtevka s tožbo. V spisu je ugotovila, da je izločitveno pravico upravitelj že preizkušal in je vsebovana tudi v sklepu o preizkusu terjatev z dne 17. 11. 2015. Vendar pa sama v juliju 2015 izločitvene pravice sploh ni prijavila, upravitelj pa se je 31. 7. 2015 izjavljal o neprijavljeni terjatvi. Te prijave v spisu sploh ni, je pa upravitelj v spis vložil listine, ki mu jih je upnica izročila z namenom, da se sam prepriča, da je lastnica spornega stroja že od leta 2011. 3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da je bilo o tej izločitveni pravici že odločeno in gre torej za res iudicata. O obstoju izločitvene pravice že tudi odloča Okrožno sodišče v Celju. Premičnina je bila že prodana. Neformalen preizkus izločitvene pravice ni na mestu, upnici pa je tudi pojasnil, da mora zahtevo uveljavljati pri sodišču. Kljub temu mu je listine poslala. Upravitelj je moral listine, ki mu jih je upnica posredovala, predložiti sodišču, da mu ne bi česa očitala, hkrati pa se je moral o izločitveni pravici tudi izjaviti. Upravitelj je organ stečajnega postopka, ki je dolžen z vlogo, ki je prispela na njegov naslov, na formalen način in ustrezno ter brez odlašanja postopati, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je prijava izločitvene pravice ovira za prodajo premoženja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z 299. členom ZFPPIPP morajo upniki svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, prijaviti v stečajnem postopku, in sicer jih lahko prijavijo vse do prodaje nepremičnine oziroma natančneje do objave razpisa javne dražbe oziroma vabila k dajanju ponudb, kasneje, do objave načrta prve razdelitve, pa lahko uveljavljajo denarni zahtevek v višini kupnine, zmanjšane za stroške v zvezi s prodajo (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Zahtevek, ki ga v stečajnem postopku uveljavi upnik, ki meni, da ima izločitveno pravico, je določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice (1. točka 2. odstavka 299. člena ZFPPIPP). Prijava izločitvene pravice mora vsebovati tudi opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih (2. točka 2. odstavka 299. člena ZFPPIPP), vendar pa če prijava izločitvene pravice tega ne vsebuje, ne gre za nepopolno vlogo, temveč upnika le bremenijo stroški morebitnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice, če je bila ta prerekana (4. odstavek 60. člena oziroma 3. odstavek 297. člena v zvezi s 3. odstavkom 299. člena ZFPPIPP). Vsekakor pa mora vsebovati to, kar zahteva 1. točka 2. odstavka 299. člena ZFPPIPP – če tega ne vsebuje, pa vsekakor gre za nepopolno vlogo.

6. Izločitvena pravica se torej uveljavlja v stečajnem postopku, kar pa že po logiki stvari pomeni, da je treba prijavo vložiti v stečajni spis, torej sodišču, ne pa upravitelju. Dejstvo, da je upravitelj organ postopka, tega v ničemer ne spremeni. Ni sporno, da je upnica upravitelju poslala dokumentacijo v zvezi s strojem. Vendar pa predložitev dokumentacije upravitelju ne pomeni, da je upnica uveljavljala izločitveno pravico v stečajnem postopku. Iz spisa izhaja, da je sodišče upnico kot stranko postopka upoštevalo šele od vložitve vloge, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo. V spisu je namreč jasno navedeno, da je njena prijava na PD 130, in sicer gre za prijavo izločitvene pravice, datum prijave pa je 19. 10. 2016. To je upoštevano kot prva njena vloga v spisu. Višje sodišče pa v spisu tudi ne najde vloge, ki bi ustrezala prijavi izločitvene pravice in bi bila vložena pred sporno vlogo.

7. Iz spisa je tudi razvidno, da je upravitelj sodišču prve stopnje najprej poslal vlogo, ki vsebuje račun in pogodbo, kot je zapisalo v dopisu z dne 4. 8. 2015 (PD 74), pri čemer je upravitelja tudi vprašalo, kako je to dokumentacijo prejel in zakaj je sestavil kar osnovni seznam preizkušenih terjatev, pri čemer poslani dokumenti ne vsebujejo nobene prijave izločitvene pravice. Po izjavi upravitelja z dne 4. 8. 2015 (PD 75) je objavilo osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki vsebuje sporno izločitveno pravico, nato pa je po predložitvi končnega seznama preizkušenih terjatev izdalo še sklep o preizkusu izločitvene pravice, s katerim je pritožnico napotilo na uveljavitev izločitvene pravice.

8. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da listine, ki jih je pritožnica poslala upravitelju, ne predstavljajo prijave izločitvene pravice. Zgolj predložitev nekaj listin namreč ne predstavlja prijave izločitvene pravice, za katero je višje sodišče že zgoraj navedlo, kaj mora vsebovati, da lahko predstavlja tako prijavo. Poleg tega pa so bile listine poslane na naslov upravitelja, zato to velja še toliko manj. Zakaj je sodišče prve stopnje to upoštevalo kot prijavo terjatve, iz spisa ni razvidno. Bi bilo pa od sodišča pričakovati, da bo, če prejme s strani upravitelja le "šop listin", najprej poskusilo izvedeti, kakšen je bil namen predložitve listin in jasno izjavo, ali naj bi šlo za prijavo izločitvene pravice, pa ne le od upravitelja.

9. Upravitelj ima sicer prav, da je prijava izločitvene pravice ovira za prodajo premoženja (330. člen ZFPPIPP). Vendar pa je takrat, ko obstaja dvom, ali je prijavljena izločitvena pravica, tako od upravitelja kot od sodišča prve stopnje pričakovati, da bosta take dvomljive primere najprej razčistila z osebo, ki je upravitelju poslala listine. Tako upravitelj kot sodišče prve stopnje pa sta vseeno opravila tudi preizkus izločitvene pravice, čeprav nobeden od njiju ni razpolagal s prijavo, ki bi bila v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določili. Tako je bilo v postopku preizkušeno nekaj, kar sploh ni bilo uveljavljeno v tem postopku. Zato ne glede na to, da je sklep o preizkusu z dne 17. 11. 2015 postal pravnomočen, ni mogoče trditi, da bi šlo za že razsojeno stvar (res iudicata). Pritožnica namreč do takrat (pa tudi ne do zavržene prijave) ni v postopku uveljavljala ničesar, zato niti ni mogla pridobiti položaja upnika v smislu 57. člena ZFPPIPP. Učinkov pravnomočnosti pa ni mogoče vezati na odločitev o nečem, kar v postopku sploh ni bilo vloženo oziroma uveljavljeno. Višje sodišče ocenjuje, da posledic neupoštevanja napotitve na pravdo, ki je bila vsebovana v sklepu z dne 17. 11. 2015 in ki jih določa 3. odstavek 310. člena ZFPPIPP, v obravnavanem primeru zato prav tako ni mogoče upoštevati. Zato se višje sodišče ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da naj bi bilo o tej izločitveni pravici v postopku že odločeno, pa tudi ne s stališčem, da naj bi zato izločitvena pravica že prenehala.

10. Prijavo izločitvene pravice pa je pritožnica vložila z vlogo, ki je v spisu vpisana kot PD 130 – gre za vlogo z dne 14. 10. 2016. Ta prijava vsebuje vse sestavine, ki jih mora vsebovati prijava izločitvene pravice, vsebuje pa tudi podrejeni zahtevek za plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo premičnine, zmanjšanega za stroške prodaje. Iz spisa je razvidno, da je bil načrt razdelitve v zvezi s to prodano premičnino vložen v spis 24. 11. 2016 (PD 159), torej šele po tem, ko je pritožnica uveljavila izločitveno pravico. To pa pomeni, da (seveda ob utemeljeni pravici do tega premoženja, saj po prodaji premoženja o sami izločitveni pravici niti ni mogoče več govoriti – primerjaj 5. odstavek 299. člena ZFPPIPP) do prijave izločitvene pravice in podrejenega zahtevka za plačilo denarnega zneska, pritožnica še ni izgubila vsaj pravice do uveljavitve denarnega zneska.

11. Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v novem postopku pa bo sodišče prve stopnje moralo prijavo – PD 130 – upoštevati, opraviti bo treba preizkus prijavljene izločitvene pravice in podrejenega zahtevka, tudi ob upoštevanju 5. in 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.