Jedro

V stečajno maso spadajo vsi prejemki, ki jih dolžnik na kakršenkoli način pridobi v postopku osebnega stečaja, ne glede na to, iz katerega obdobja izhajajo. Ni torej odločilno, na katero obdobje se poračun plačnih nesorazmerij, ki je predmet izpodbijanega sklepa, nanaša, temveč je odločilno, da je dolžnica te prejemke pridobila tekom postopka osebnega stečaja.

Določbe 389. člena ZFPPIPP so kogentnega značaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajne dolžnice za izvzetje sredstev iz naslova izplačila plačnih nesorazmerij za obdobje od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 iz stečajne mase.

Dolžnica je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za izvzetje zgoraj navedenih sredstev iz naslova izplačila plačnih nesorazmerij ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnice, ker je ugotovilo, da sredstva iz naslova izplačila plačnih nesorazmerij za obdobje od 1. 10. 2012 do 31. 5. 2012 sodijo v stečajno maso, ker predstavljajo plačo stečajne dolžnice, ne sodijo pa med prejemke, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) izvzeti iz stečajne mase.

Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo določbe 389. člena ZFPPIPPP, ker se poračun tretje četrtine plačnih nesorazmerij nanaša na obdobje od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, ko se nad njo še ni vodil postopek osebnega stečaja, v skladu s 389. členom ZFPPIPP pa spadajo v stečajno maso plače in drugi prejemki, ki jih je dolžnik pridobil med postopkom osebnega stečaja.

Stališče pritožnice je zmotno. Po določbi prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku in premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. V stečajno maso torej spadajo vsi prejemki, ki jih dolžnik na kakršenkoli način pridobi v postopku osebnega stečaja, ne glede na to, iz katerega obdobja izhajajo. Ni torej odločilno, na katero obdobje se poračun plačnih nesorazmerij, ki je predmet izpodbijanega sklepa, nanaša, temveč je odločilno, da je dolžnica te prejemke pridobila tekom postopka osebnega stečaja. Zato spadajo v stečajno maso, saj tudi ne gre za prejemke, ki bi bili izvzeti iz izvršbe po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; 2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP).

Ker so določbe 389. člena ZFPPIPP kogentnega značaja, sodišče drugačne odločitve, kot jo je, ne more sprejeti, kljub težki situaciji, v kateri se nahaja dolžnica.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno odločilo, ko je predlog dolžnice za izvzetje sredstev iz naslova izplačila plačnih nesorazmerij za obdobje od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, zavrnilo.

Ker pritožbeni razlogi niso podani niti ni pritožbeno sodišče našlo nobenega od tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).