Jedro

Sodišče prve stopnje je meritorno odločilo o zahtevku za odpravo pisnega opozorila, čeprav zoper ta akt delodajalca ni posebnega sodnega varstva. Zato je storilo absolutno bistveno kršitev iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ko je v trgovini potekala inventura, tožnica ni imela službenih oblačil, kar je v nasprotju z opisom delovnega mesta prodajalec in z ustaljenim načinom dela (smernicami podjetja). Tožnica je bila v spornem času v skladišču, čeprav je bila zadolžena za delo na blagajni. Kot blagajničarka v skladišče ne bi smela vstopati, pač pa le do vrat, tako da bi imela vpogled na dogajanje v trgovini. Določenega dne, ko je tožnica delala kot blagajničarka, na blagajni ni bilo nikogar. V tem času se je tožnica zadrževala v skladišču s sodelavko, zato bi lahko stranke zapustile trgovino brez plačila nakupa. Ugotovljene kršitve zadoščajo za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v I/1. točki izreka delno razveljavi in se zavrže tožba z zahtevkom za odpravo pisnega opozorila z dne 11. 2. 2013. II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo pisnega opozorila z dne 11. 2. 2013 in odpovedi redne pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 4. 2013, ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in obstoja delovnega razmerja po 9. 5. 2013, poziv nazaj na delo, prijavo v obvezno zavarovanje, obračun plač in prispevkov ter izplačilo neto plač za čas do vrnitve na delo.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da tožnica ni redno čistila prostorov trgovine. Kljub dokazu, da listi, v katerih se je vpisovalo čiščenje, niso bili sproti zamenjani, je sodišče upoštevalo izpoved priče A.A.. Z internim predpisom ni bilo odrejeno, da bi morali zaposleni voditi evidenco čiščenja. Tudi priča B.B. ni znala povedati, ali je tožnica čistila prostore trgovine. Glede rotiranja blaga je sodišče neutemeljeno upoštevalo izpoved B.B.. Tožnica priznava, da blaga ni rotirala, vendar to ni posledica njene malomarnosti, temveč osebe, ki je pozabila napisati rotacijsko številko. Neutemeljen je tudi očitek v odpovedi v zvezi s t. i. testnim nakupom. C.C. tožnici ni dajala privilegijev niti ni bila tožnica nesramna do sodelavk in strank. V zvezi z očitkom odtujitve moškega puloverja tožnica navaja, da je bilo površno opravljeno inventurno štetje, neprepričljiva je tudi izpoved D.D., kar pomeni, da očitana kršitev tožnici ni dokazana. Tožnici ni dokazano, da je iz trgovine odnesla odpisano sadje in zelenjavo, tožena stranka pa je v postopku pred odpovedjo spreminjala datum očitane kršitve. Neutemeljen je očitek sodišča, da je tožnica ravnala hudo malomarno. Tožnica je v zvezi z očitkom, da ni zaračunala svoj nakup, storila napako, ker ni pritisnila "nakup zaposlenih", vendar to ne pomeni hude malomarnosti. Tožnica vztraja, da na odmoru za malico ni bila 40 minut. Meni, da je bila neenako obravnavana glede na druge zaposlene. Premestitev v poslovalnico v kraj E. zanjo ni bila ustrezna. Navaja, da je bila zaradi navedenih očitkov pod psihičnim pritiskom. Odpoved iz krivdnega razloga in pisni opozorili so po mnenju tožnice prepozni. Ob prebiranju zapisnikov je ugotoviti, da je prišlo do spremembe senata, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe tožnice ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Prvostopenjsko sodišče je v I/1. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo pisnega opozorila z dne 11. 2. 2013. Pisno opozorilo delodajalca nima samostojnega pravnega varstva, ker je le predpostavka v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če do tega kasneje pride. Šele v primeru, ko delavec pred sodiščem prve stopnje izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, sodišče na podlagi ugovorov delavca poleg redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja tudi zakonitost in obstoj utemeljenih razlogov za izdajo opozorila (glej sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 227/2005 z dne 8. 11. 2005 in VIII Ips 294/2005 z dne 6. 12. 2005). Ker je sodišče prve stopnje meritorno odločilo o zahtevku za odpravo pisnega opozorila, čeprav zoper ta akt delodajalca ni posebnega sodnega varstva, je storilo absolutno bistveno kršitev iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 354. člena ZPP delno razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zavrglo tožbo z zahtevkom za odpravo pisnega opozorila z dne 11. 2. 2013. 7. Ni podana v pritožbi očitana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je sodbo utemeljilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi zaključki, ima ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, zato jo je mogoče preizkusiti. Prav tako ni podana s strani tožnice zatrjevana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni povzelo zapisnikov zaslišanja in listin v nasprotju z njihovo vsebino, ampak je le naredilo dokazni zaključek na podlagi izvedenih dokazov. V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. V pritožbi tožnice opisane kritike dokazne ocene tako ni mogoče šteti za navedeno procesno kršitev.

8. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo v senatu, pred katerim je bil opravljen drugi in tretji obravnavi narok in glavna obravnava zaključena. Na obeh narokih so bili izvedeni dokazi, razen dokaz z neposrednim zaslišanjem tožnice in priče F.F., ki sta bili zaslišana na prvem naroku, ki se je vršil pred senatom, v katerem sta sodelovala druga sodnika porotnika. Zapisnik o izpovedi tožnice je bil tako pred senatom, ki je izdal sodbo, ob zaključku obravnave v soglasju s strankama prebran. Dejstvo, da sodišče ob spremembi senata (zamenjava dveh sodnikov porotnikov) in sklepu, da se obravnava prične znova, v smislu tretjega odstavka 302. člena ZPP ni pridobilo posebne izjave strank glede tega, da se tožnica in F.F. ne zaslišita znova, temveč da se le prebere zapisnik o njunem predhodnem zaslišanju, lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 139/2013 z dne 14. 10. 2013). Kolikor je tožnica menila, da gre za bistveno kršitev v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, bi morala na podlagi 286.b člena ZPP tako kršitev uveljavljati takoj že pred sodiščem prve stopnje na obravnavnem naroku, ki se je opravil pred spremenjenim senatom. Vendar tega ni storila in ni navedla ovir, da tega ni mogla storiti. Zato te kršitve glede na določbe navedenega člena ZPP ni mogoče uveljavljati v pritožbenem postopku.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka zamudila rok za podajo redne odpovedi iz krivdnega razloga. Po tretjem odstavku 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) mora delodajalec podati redno odpoved pogodbe iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Pri tem trenutek ugotovitve razloga za izredno odpoved nastopi, ko delodajalec ugotovi, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen krivdni razlog. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila zadnja kršitev iz prve točke odpovedi (opustitev čiščenja prostorov) storjena 8. 3. 2013. Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana 23. 4. 2013 med drugim tudi zato, ker ni čistila prostorov po posameznih dnevih v obdobju od 19. 2. 2013 do 8. 3. 2013. Gre za ponavljajočo se kršitev, zato bi bila odpoved pravočasna tudi, če bi se kot začetek teka roka štel zadnji dan očitane kršitve. Preostale kršitve, razen kršitve pod točko 2.2.1. (neprimeren in nespoštljiv odnos do strank), pa so bile storjene znotraj 60-dnevnega roka.

10. Tožena stranka je tožnici pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi podala dve pisni opozorili na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, in sicer prvo dne 17. 12. 2012, ker je tožnica brez odobritve nadrejene G.G. spremenila oziroma popravila urnik dela za 15. 12. 2012 in se ji nato zlagala ter drugo dne 11. 2. 2013, ker je dne 14. 11. 2012 odtujila moški pulover, 24. 12. 2012 od blagajničarke zahtevala, da ji ne računa sadja in zelenjave, ker istega dne ni računala poslovodji C.C. vseh izdelkov, računala pa je nakupe zaposlenemu osebju in sebi, čeprav svojega nakupa ni smela sama poračunati oziroma bi moral biti pregledan s strani poslovodne osebe, računi pa tudi niso bili izstavljeni z oznako "nakup osebja". Obe pisni opozorili sta bili tudi po presoji pritožbenega sodišča izdani v predpisanih rokih, izpolnjen pa je bil v prvem odstavku 85. člena ZDR-1 določen pogoj za zakonitost kasneje podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, torej da je bilo tožnici znotraj enega leta pred odpovedjo vročeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve.

11. Presoja sodišča v tem sporu o odpovedi je omejena le na kontrolo, ali je do kakršnekoli kršitve, zaradi katere je bila podano pisno opozorilo, prišlo. Ob dejstvu, da je bila tožnica dvakrat predhodno pisno opozorjena na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ocena, da je tožnica storila eno od več očitanih kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so očitane v pisnih opozorilih. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo tožnici utemeljeno izdano pisno opozorilo z dne 17. 12. 2012, saj je storitev očitane kršitve G.G. in F.F. tožnica tudi sama priznala. Tega dejanskega zaključka tožnica v pritožbi ne izpodbija. Ker lahko delodajalec pisno opozori delavca na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti z namenom, da delavca odvrne od nadaljnjih kršitev delovnih obveznosti, je že ob ugotovitvi, da je tožnica samovoljno popravila urnik dela in se potem nadrejeni G.G. zlagala, podan razlog za pisno opozorilo.

12. Tožnici je bilo v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitano več kršitev pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ob dejstvu, da je bila tožnica utemeljeno predhodno pisno opozorjena na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ocena, da je tožnica storila eno od očitanih kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. V odpovedi je tožena stranka tožnici očitala, da je dne 9. 3. 2013 v trgovini potekala inventura, tožnica pa ni imela službenih oblačil, kar je v nasprotju z opisom delovnega mesta prodajalec in v skladu z ustaljenim načinom dela (smernicami podjetja). Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da so glede obveznosti nošenja službenih oblačil na inventurah priče skladno izpovedale, da so zaposlene na inventurah oblečene v službene uniforme. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožnica v aprilu 2013 v skladišču, čeprav je bila zadolžena za delo na blagajni. Tožnica kot blagajničarka v skladišče ne bi smela vstopati, pač pa le do vrat tako, da bi imela vpogled na dogajanje v trgovini. Če blagajničarka potrebuje blago iz skladišča, ga ji pripravi poslovodja in jo blagajničarka o tem seznani z zvonjenjem ali s prihodom do vrat skladišča. Dne 15. 4. 2013 ob 14.45 uri, ko je tožnica delala kot blagajničarka, na blagajni ni bilo nikogar. V tem času se je tožnica zadrževala v skladišču s sodelavko B.B., tako da bi lahko stranke zapustile trgovino brez plačila nakupa. Prvostopenjsko sodišče je med drugim tudi na podlagi navedenih dveh kršitev presodilo, da zadoščajo za podajo redne odpovedi iz krivdnega razloga. Tožnica v pritožbi dejanskih zaključkov o kršitvi obveznosti nošenja službenih oblačil in v zvezi z zapustitvijo blagajne izrecno ne izpodbija, zato pritožbeno sodišče soglaša, da je podan krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe zadostuje že ugotovitev, da je tožnica kršila navedeni dve obveznosti, se pritožbenemu sodišču v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP ni treba opredeliti tudi do ostalih pritožbenih trditev (pritožbenih navedb o preostalih kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile tožnici očitani v odpovedi, spoštljivem odnosu do sodelavk, ipd.). Tudi če bi držale pritožbene trditve o nedokazanosti preostalih kršitev, ne bi privedle do drugačne presoje o obstoju krivdnega razloga. Glede na to, da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala, je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča podan utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nerazveljavljeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

14. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.