Jedro

Upnik je v dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno in določljivo označil nepremičnino, saj je navedel njeno ime, lego, parcelne številke zemljišča, skupno površino in površino posameznih prostorov, čemur dolžnik tudi na popisnem naroku dne 19.4.1999 ni oporekal. Namen 2. odst. 211. čl. ZIZ je varovanje interesov mejašev kot tretjih oseb in ne dolžnika. V kolikor bi bila zaradi opustitve vabljenja prizadeta kakšna pravica tretjih oseb - mejašev, bodo lahko oni sami uveljavljali ustrezna pravna sredstva (prim. 64. čl. ZIZ), medtem ko dolžnik za kaj takega nima pravnega interesa, saj njegove pravice niso prizadete.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ter odločilo, da mora dolžnik povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da se stanje po kupoprodajni pogodbi ne ujema s stanjem v zemljiški knjigi.

Upnik je v dopolnitvi predloga za izvršbo namesto dokaza o lastništvu navedel, kje je nepremičnina, njeno ime, meje in površine. Sodišče ni opravilo popisa nepremičnine in na narok ni povabilo mejašev. Sodišče je kršilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ker je dovolilo izvršbo z za dolžnika najtežjim in najbolj bolečim sredstvom izvršbe, čeprav je dolžnik namesto rubeža in prodaje nepremičnine predlagal rubež terjatev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel nobenega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 50. čl. Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) oziroma 55. čl. sedaj veljavnega ZIZ. Tudi v obravnavani pritožbi dolžnik ne navaja dejstev in ne predlaga dokazov, ki bi izpodbijali višino, obstoj, dospelost in izvršljivost upnikove terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo. Upnik je v dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno in določljivo označil nepremičnino, saj je navedel njeno ime, lego, parcelne številke zemljišča, skupno površino in površino posameznih prostorov. Sodišče je upnikovemu predlogu sledilo in na naroku opravilo popis nepremičnine, pri čemer dolžnik na popisnem naroku dne 19.4.1999 rubežnemu zapisniku ni oporekal niti ugovarjal, da opis ni ustrezen za identifikacijo nepremičnine v smislu 1. odst. 211. čl. ZIZ.

Pritožbeno sodišče je že v sklepu opr. št. II Cpg 84/99 z dne 11.2.1999 pojasnilo, da pri nakupu v stečajnem postopku kupec pridobi lastninsko pravico na kupljeni nepremičnini na originaren način s plačilom kupnine, zato vpis njegove lastninske pravice v zmeljiško knjigo kot pridobitni način za pridobitev lastninske pravice ni potreben. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je dolžnik kupnino za zadevno nepremičnino, ki jo je kupil v stečajnem postopku, plačal, česar slednji tudi v pritožbi ne zanika, torej je dolžnik na tej nepremičnini tudi pridobil lastninsko pravico, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot je bilo že povedano, za pridobitev lastninske pravice v konkretnem primeru ni potreben vpis v zemljiško knjigo, zato so dolžnikove pritožbene navedbe v zvezi z zemljiškoknjižnim stanjem obravnavane nepremičnine neutemeljene.

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da držijo dolžnikove pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje na narok za popis in rubež nepremičnine v nasprotju z 2. odst. 211. čl. ZIZ ni povabilo mejašev.

Vendar dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno kršitev, saj je namen 2. odst. 211. čl. ZIZ varovanje interesov mejašev kot tretjih oseb in ne dolžnika. V kolikor bi bila zaradi opustitve vabljenja prizadeta kakšna pravica tretjih oseb - mejašev, bodo lahko oni sami uveljavljali ustrezna pravna sredstva (prim. 64. čl. ZIZ), medtem ko dolžnik za kaj takega nima pravnega interesa, saj njegove pravice niso prizadete.

Glede pritožbe zoper zavrnitev predloga za spremembo sredstva izvršbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev pravilna. Sodišče je glede na čas izdaje sklepa o izvršbi uporabilo določila ZIP. ZIP je v 4. odst. 143. čl. določal, da sodišče ugodi predlogu za novo izvršilno sredstvo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana (tudi) z novim izvršilnim sredstvom (enako določa sedaj veljavni 4. odst. 169. čl. ZIZ). Ker dolžnik te verjetnosti ni izkazal, je sodišče prve stopnje njegov predlog za dovolitev izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom pravilno zavrnilo. Dolžnik tudi v pritožbi pove, da ima zoper dolžnike, ki jih obširno našteva na prvih straneh pritožbe, samo pet pravnomočnih sklepov. Iz podatkov v spisu in tudi iz dolžnikove pritožbe izhaja, da so glede ostalih dolžnikovih dolžnikov v teku sodni postopki, torej so te terjatve sporne, nezapadle in neizvršljive. Ker glede na povedano niti še ni jasno, ali bo dolžnik navedene terjatve do svojih dolžnikov sploh pridobil, je pravilna ugotovitev sodišča, da dolžnik ni verjetno izkazal, da bo upnik v tem postopku poplačan iz dolžnikovih terjatev, katerih rubež predlaga dolžnik. Dolžnik tudi v pritožbi ne ponuja nobenih dodatnih dokazil za takšno verjetnost, saj zgolj navaja dolžnike in domnevne terjatve do njih, ki pa so, kot je bilo že povedano, sporne po temelju in višini. Dodatno ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da po določilih sedaj veljavnega ZIZ ni pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o predlogu za dovolitev izvršbe z drugimi izvršilnimi sredstvi (prim. 4. odst. 34. čl. in 3. odst. 169. čl. ZIZ).

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.