Jedro

Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni po zakonu priznana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD). Obravnavanje zapuščine, končano s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je res iudicata za stranke, ki so sodelovale v postopku. Sklep jih veže in svojih dednih pravic po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi ne morejo več uveljavljati. Če je med dediči spor o dejstvih, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, ga je treba torej rešiti že v zapuščinskem postopku oz. ob njegovi prekinitvi in z napotitvijo dedičev na pravdo glede spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (glede obsega zapuščine glede denarnih sredstev in dedovanja le-teh – 2. alinea točke I. in točka III/2 izreka) razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da spada v zapuščino po pokojni 12 vrednostnih papirjev RSL 39 v neugotovljeni vrednosti, ki se vodijo na računu pri KDD Centralne klirinško depotne družbe d.d, ter negativno stanje na računu pri banki v znesku 174,41 EUR na dan 8.4.2009, pri čemer je ugotovilo, da je bilo na dan zapustničine smrti na njenem računu 10.133,64 EUR. Za dedinji na podlagi zakona je razglasilo obe pritožnici vsako do ¼ zapuščine, in zapustničino hčerko L. Š. do ½ zapuščine. Banki naročilo izplačilo eventualno razpoložljivih denarnih sredstev na računu zapustnice vsem trem dedinjam v skladu z višino njihovih dednih deležev (točka III/2 izreka).

Pritožujeta se zakoniti dedinji Ni. in N. Š. V laični pritožbi ne navajata z zakonom predvidenih pritožbenih razlogov. Smiselno navajata, da je sklep nerazumljiv glede obsega denarnih sredstev, ki spadajo v zapuščino. Po eni strani je iz sklepa razvidno, da je bilo na dan zapustničine smrti (28.11.2008) na njenem računu 10.133,64 EUR, na dan 8.4.2009 pa negativno stanje v višini 174,41 EUR. Upoštevati bi bilo treba dobroimetje zapustnice na dan njene smrti, proučiti porabo dvignjenega zneska, dedinja L. Š. pa naj predloži originalne račune o namenski porabi dvignjenega zneska. Predlagata, naj se sklep razveljavi in vrne prvemu sodišču v ponovno obravnavo.

Zakonita dedinja L. Š. na vročeno pritožbi ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju – ZD). Na podlagi podatkov iz smrtovnice in dednih izjav je prvo sodišče pravilno ugotovilo, kdo so zapustničini dediči, česar pritožba ne izpodbija.

Prav tako pritožba ne graja ugotovitev sodišča o obsegu in dedovanju vrednostnih papirjev (1. alinea točka I. izreka v zvezi s točko 3/1 izreka), s čimer se tudi pritožbeno sodišče strinja.

Pač pa pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede obsega zapustničinih denarnih sredstev in dedovanja le-teh in da je sklep o tem tudi nejasen in nerazumljiv.

Obseg zapuščine je eno od temeljnih vprašanj, ki se obravnava v zapuščinskem postopku, če je potrebno tudi v pravdnem postopku. Navedena vprašanja sodišče obravnava na naroku (1. odstavek 207. člena ZD). Če je med dediči spor o tem, kaj spada v zapuščino, sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na pravdo ali upravni postopek (1. točka 212. člena ZD). Podatki o obsegu zapuščine so tudi sestavni del sklepa o dedovanju (2. odstavek 214. člena ZD). Vse navedeno kaže, da mora biti obseg zapuščine točno določen in jasno opredeljen v sklepu o dedovanju. Sodišče ga izda na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upoštevajoč tako dokaze, ki so jih predložile stranke, kot dokaze, ki jih je priskrbelo samo (167. člen ZD).

Iz podatkov spisa in razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v obravnavanem primeru sodišča po opravljenem naroku v odsotnosti pritožnic (ki sta svoj izostanek opravičili) ugotovilo, da je bilo na zapustničinem računu na dan njene smrti (28.11.2008) dobroimetje v višini 10.133,64 EUR, na dan 8.4.2009 pa negativno stanje v višini 174,41 EUR. Zakonita dedinja L. Š. je pojasnila, da je sredstva kot pooblaščenka dvignila z računa in jih porabila za pogrebne stroške in ureditev najemniškega stanovanja, v katerem je živela zapustnica.

Prvo sodišče stališča pritožnic v zvezi z ugotovljeno porabo denarnih sredstev in s tem tudi v zvezi z obsegom denarnih sredstev, ki spadajo v zapuščino, zaradi njune odsotnosti pritožnic z naroka ni ugotovilo niti pridobilo. Zato ga pritožnici prvič podajata šele v pritožbi. Ker prej te možnosti nista imeli, je njun v pritožbi podan predlog za proučitev porabe dvignjenega zneska upoštevan. Sodišče mora namreč za ugoditev in varovanje pravic strank ves čas postopka paziti na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. V presojo mora vzeti vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (165. člen ZD).

Ker doslej prvo sodišče še ni obravnavalo predloga pritožnic, se nakazuje, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sicer je štelo, da bosta lahko dedinji uveljavljali svoje pravice v pravdi, če med njima in sodedinjo ne bo prišlo do sporazuma glede dedovanja zapustničinih denarnih sredstev po stanju na dan njene smrti. Tako naziranje pa je zmotno. Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni po zakonu priznana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD). Obravnavanje zapuščine, končano s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je res iudicata za stranke, ki so sodelovale v postopku. Sklep jih veže in svojih dednih pravic po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi ne morejo več uveljavljati. Če je med dediči spor o dejstvih, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, ga je treba torej rešiti že v zapuščinskem postopku oz. ob njegovi prekinitvi in z napotitvijo dedičev na pravdo glede spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (1. odstavek 210. člena ZD).

Navedene okoliščine so narekovale razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu (o obsegu zapuščine v zvezi z denarnimi sredstvi in dedovanjem le-teh) in vrnitev zadeve prvemu sodišču v tem obsegu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

V njem naj z vsemi dedinjami ponovno obravnava obseg zapuščine glede denarnih sredstev zapustnice ter predlog pritožnic v zvezi z namensko porabo dvignjenih sredstev. V primeru spora o obsegu zapuščine bo moralo uporabiti tudi določbe o napotitvi na pravdo (210. člen ZD).