- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 3347/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.3347.2012 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravno priznanje interesa pritožnika v postopku dedovanja.Ali ima pritožnik pravno priznani interes za izpodbijanje sklepa o dedovanju, če trdi, da so bili nekateri dediči spregledani?
- Uveljavljanje pravic spregledanih dedičev.Kdo je dolžan uveljavljati pravice do zapuščine, če je bil kakšen dedič spregledan?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V kolikor je bil kakšen dedič v sklepu o dedovanju res „spregledan“, je dolžan sam uveljavljati svoje pravice do zapuščine, nima pa za kaj takega pravno priznanega interesa pritožnik.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Zapuščinsko sodišče je s sklepom z dne 16. 8. 2012 ugotovilo, iz katerih nepremičnin (oziroma ustreznih solastnih deležev na njih) obstoji dodatna zapuščina po pok. J. B., roj. ..., umrlem … . (I. točka izreka), in kdo so (ter v kakšnem deležu) na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju dediči tega premoženja (II. točka izreka).
2. Zoper omenjeni sklep se je pravočasno pritožil dedič F. B., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v skladu z njegovimi pripombami dopolni. V pritožbi navaja, da v sklepu manjkata zapustnikov vnuk B. J. in B. P., da sklepa nista prejela dediča B. J. in M. K. ter da plačilnega naloga za plačilo sodne takse niso prejeli vsi dediči. 3. Dedinji J. G. in M. B. sta v odgovoru na pritožbo navedli, da naj bi bila B. P. (dedinja po pokojni M. Č.) izpuščena, medtem ko naj bi bil vnuk J. B. pokojen.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno navajanje, da izpodbijanega sklepa nista prejela dva dediča oziroma da tudi plačilnega naloga za plačilo sodne takse niso prejeli vsi dediči, ni relevantno za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa. V kolikor zaradi nepravilnega vročanja ali morebitnih težav pri tem dodatni sklep o dedovanju (enako velja za plačilni nalog) ni bil vročen vsem dedičem, je potrebno to sanirati drugače (npr. s pozivom/obvestilom zapuščinskemu sodišču), nikakor pa to ni razlog za izpodbijanje predmetne odločbe. V zvezi s sklicevanjem, da v sklepu „manjkata“ dva dediča, pa pritožbeno sodišče poudarja, da pritožnik zanj nima pravnega interesa, saj tudi, če bi njegove navedbe držale, s to opustitvijo ne bi bilo v ničemer poseženo v njegove pravice oziroma interese. Pri tem pritožnik tudi ne zatrjuje, da nastopa kot pooblaščenec (oziroma v imenu) domnevno „spregledanih“ dedičev. V kolikor je bil kakšen dedič res „spregledan“, je dolžan sam uveljavljati svoje pravice do zapuščine (1), nima pa za kaj takega pravno priznanega interesa pritožnik.
6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
(1) Npr. z vložitvijo tožbe v skladu z 223. členom Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami).