Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče opraviti razgovor z otrokom. Kot je ugotovljeno v sklepu in izhaja iz procesnega gradiva, je dekle sporočilo svoje mnenje tako v razgovoru pri CSD kot prek zagovornika. Pravilna je tudi ugotovitev, da je njena želja ves postopek ostajala enaka. Razlogov, zaradi katerih bi moralo razgovor z njo opraviti tudi sodišče, pritožnik ni navedel. Tako ni izkazal podlage za vrednostne ocene, podane v pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 23. 11. 2023 zavrže (I. točka izreka), (2) da se stiki hčere udeležencev z očetom, določeni s sodno poravnavo z dne 1. 12. 2017, spremenijo tako, da (a) potekajo v Sloveniji po predhodnem dogovoru med starši, pri čemer oče materi pravočasno, najmanj teden dni pred terminom stika sporoči datum stika in pri izvajanju stika poskrbi, da nemoteno potekajo vse hčerine šolske in obšolske obveznosti, in (b) da med šolskimi počitnicami potekajo v obsegu po predhodnem dogovoru med starši, o čemer se starša dogovorita najkasneje 15 dni pred počitnicami, glede poletnih počitnic pa oče vsaj mesec dni pred začetkom poda predlog; o natančnem terminu in prevzemu se dogovarjata sproti in sporazumno ob upoštevanju hčerinih želja in obveznosti (II. točka izreka), ter (3) da vsaka udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2.Oče v pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da vsebuje napake, laži, pomanjkljivosti in ne upošteva glasu otroka in očeta.

3.Sodišče je razpisalo narok, ki se ga zaradi zaposlitve na ... ni mogel udeležiti. Sodišče je bilo obveščeno o njegovem delovniku po sistemu ON/ON/OFF/STBY. Želje po uskladitvi ni bilo, ker je sodišču večkrat poukazal na ostale znake sovraštva, kar je sodišče skrilo pod preprogo.

4.Določitev stikov zgolj v Sloveniji ni primerna, ker je v nasprotju s hčerinimi željami. Sama je izrazila željo po smučanju v tujini. Sodnica ni upoštevala njenega glasu.

5.Sam od leta 2008 živi na Češkem, kjer sta živeli tudi hči in njena mati. Hči odlično govori češko. Ker tega v Sloveniji ne more uporabljati, se dela nepopravljiva škoda.

6.V Sloveniji nima družinske hiše, kjer bi lahko živel. Ta teza je neresnična.

7.Pravilna je navedba, da imajo otrok in starši pravico do stikov. Stiki med počitnicami potekajo v tujini in tam zaradi narave stikov stalnih prebivališč ne gre določiti na Slovenijo.

8.V sklepu je navedeno, da je hči počitnice v 2019 preživela pri očetovi bivši partnerki v Pragi in da stikov z očetom ni imela, čeprav je bil v Pragi. Ugotovitev kaže na to, da mati ne obvešča očeta o tem, kam otrok potuje, in dovoli, da preživlja počitnice v tujini s tretjo osebo, ne pa z očetom.

9.Mati navaja, da bo podprla hčer v njeni ponovni želji, da želi stike z očetom v Pragi ali da želi z njim oditi na počitnice. Če bo izpodbijani sklep sodišča potrjen, bo potovanje deklice z očetom proti zakonu. Do morebitne spremembe odločitve ne bo prišlo pred dekličino polnoletnostjo, kar zoper dokazuje, da mati ne ve, kaj si želi.

10.Ugotovitev, da je hči udeležencev znala odločno in nedvoumno povedati svoje želje in da za svoja leta deluje zlo zrelo, je v nasprotju z ugotovitvijo, da bi dodaten neformalen pogovor z otrokom predstavljal zanj nepotreben stres. Sodnica se ni pogovorila z otrokom, da bi nadaljevala sovraštvo proti očetu in otroku uničevala otroštvo.

11.Hči je sama na CSD napisala, da si želi stikov z očetom v tujini. Zakaj se ta želja ne upošteva?

12.Po prejemu sklepa mu je mati napisala, da gre hči lahko z njim v tujino, če bo želela. S tem ravna proti sklepu in očeta postavlja pred dejstvo, da izgubi službo, če bo svojo hčer vzel v tujino.

13.Da bi sojenje potekalo pošteno, je bilo med postopkom poukazano na utemeljeno sovraštvo sodnice, kar je kranjsko sodišče pospravilo pod preprogo. Dodatno je podal nadzorstveno pritožbo, ki je bila prav tako poslana pod preprogo, kar tudi poukazuje, da sodnica ne bi smela voditi tega primera.

14.Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

15.Pritožba ni utemeljena.

16.Udeleženca sta starša štirinajstletne hčere, ki je zaupana v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili na podlagi sodne poravnave, sklenjene v 2017, dogovorjeni stiki. Ti so potekali tudi v Pragi. Z izpodbijanim sklepom je sodišče stike spremenilo tako, da ti potekajo v Sloveniji po predhodnem dogovoru med starši.

17.Pritožbeni očitki o napakah v izpodbijanem sklepu niso utemeljeni.

18.Neutemeljen je smiselno uveljavljen očitek, da sodišče ni preložilo naroka tako, da bi se ga pritožnik lahko udeležil. V skladu s 115. členom ZPP (ki se na podlagi 42. člena ZNP-1 uporablja v tem postopku) sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je vabilo na narok za dne 15. 4. 2024 pritožnik prejel 12. 2. 2024, - da je z vlogo 15. 3. 2024 sporočil, da se naroka ne bo udeležil, ker mu datum zaradi njegovega delovnega režima ON/ON/OFF/STBY ne ustreza, - da se je pri tem le skliceval na svoje navedbe v vlogi z dne 17. 6. 2023, v kateri je predstavil delovnik za obdobje od 12. 6. do 12. 7. 2023, - da pravni red vsake države predvideva možnosti dela prostih dni. Zaključilo je, da pritožnik ni izkazal, da 15. 4. 2024 zaradi delovnih obveznosti ni mogel priti na narok.

19.Pritožnik pravilnosti ugotovitev ne izpodbija. Z golim sklicevanjem na sporočilo o delovnem režimu pa ne vzbudi dvoma o pravilnosti zaključka, da ni izkazal opravičljivega razloga za izostanek z naroka. Posredno uveljavljen očitek kršitve pravice do izjave zato ni utemeljen.

20.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče opraviti razgovor z otrokom. Kot je ugotovljeno v sklepu in izhaja iz procesnega gradiva, je dekle sporočilo svoje mnenje tako v razgovoru pri CSD kot prek zagovornika. Pravilna je tudi ugotovitev, da je njena želja ves postopek ostajala enaka. Razlogov, zaradi katerih bi moralo razgovor z njo opraviti tudi sodišče, pritožnik ni navedel. Tako ni izkazal podlage za vrednostne ocene, podane v pritožbi.

21.Odločitev o spremenjeni ureditvi stikov temelji na ugotovitvah, - da ima hči očeta rada in si želi stikov z njim, a jo oče s svojim nekontroliranim vedenjem, obremenjevanjem s svojimi stiskami in nezavedanjem o pomembnosti predvidljivega poteka stikov zanjo spravlja v stisko in ruši njen občutek varnosti, - da je ta stiska še intenzivnejša, ker stiki potekajo v Pragi, torej na veliki krajevni oddaljenosti od matere, ki ji zagotavlja varnost, - da je hči udeležencev tako pred CSD kot prek instituta zagovorništva izrazila željo, da ne želi več stikov v Pragi, ampak v Sloveniji, in da bi v Prago odšla le, če bi bila tam tudi njena polsestra.

22.V izpodbijanem sklepu je pravilno povzeto, kar je hči udeležencev povedala pri CSD in sporočila prek zagovornika. Pritožbeni očitek, da je odločitev v nasprotju z otrokovo željo, ni utemeljen. Upoštevanja želje po preživljanju počitnic na smučanju v tujini izpodbijani sklep ne ovira (druga alineja II. točke izreka in 19. točka obrazložitve).

23.Neizkazane so navedbe o nastanku nepopravljive škode, ker dekle ne bo več uporabljalo češčine v češkem okolju.

24.Nepomembne za odločitev so navedbe v zvezi z družinsko hišo pritožnika v Sloveniji in dekletovim obiskom v Pragi v letu 2019 pri svoji polsestri.

25.Sodišče prve stopnje je odločilo tako o pritožnikovem predlogu za izločitev sodnice kot o njegovi nadzorstveni pritožbi. Odločitvi o neutemeljeni njegovih predlogov ne izkazujeta sovražnega odnosa sodnice in sodišča do pritožnika.

26.Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19 - v nadaljevanju ZNP-1.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 115

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.