Jedro

Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora biti v odločbi obrazloženo pojasnjeno, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Iz obrazložitve zavrnilne odločbe morajo izhajati tudi razlogi, zaradi katerih je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno že na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje, kot na primer v zadevah, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kakršna je zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.

Iz nobene določbe ZBPP nikakor ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne "okoliščine in dejstva o zadevi" samostojno navajal že ob vložitvi prošnje za BPP. Le-ta se vlaga na predpisanem obrazcu oziroma s predpisanimi vsebinami, med katerimi pa ni rubrike za opredelitev razlogov, zaradi katerih se smatra, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, niti taka njegova dolžnost ne izhaja iz katerekoli določbe ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1613/2020 z dne 6. 6. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v A. zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v B. II Kr 11185/2014 z dne 11. 6. 2020. 2. V obrazložitvi se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Ugotavlja, da je iz predloženih listin razvidno, da se je pred Okrajnim sodiščem v B. pod opr. št. II Kr 11185/2014 zoper tožnika kot prosilca oziroma obsojenca vodil postopek zaradi preklica pogojne obsodbe po sodbi I K 11185/2014 z dne 26. 4. 2017 in mu je bila dne 11. 6. 2020 na naroku pogojna obsodba preklicana in izrečena kazen zapora štiri mesece, stroškov postopka in sodne takse pa ga je sodišče oprostilo. Po stališču tožene stranke je tožnikova prošnja očitno nerazumna, saj tožnik očitno ni izkazal pogojev oziroma okoliščin, iz kateri bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu ZBPP, pri čemer je upoštevala, da tožnik zaproša za BPP v zvezi s pritožbo zoper sodbo v kazenskem postopku, iz 369. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa izhaja, da mora pritožba vsebovati navedbo sodbe, zoper katero se podaja pritožba, razlog za izpodbijanje, obrazložitev pritožbe, predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni ter na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.

3. Ker je sicer tožnikova vloga po ugotovitvi tožene stranke formalno popolna in razumljiva ter vsebuje vse podatke po 32. členu ZBPP, ni pa vsebinsko utemeljena, saj tožnik ni niti v prošnji za BPP niti kasneje, vse do izdaje predmetne odločbe, v ničemer navajal, obrazložil ali izkazal pritožbenih razlogov oziroma okoliščin konkretnega primera oziroma sodnega postopka, iz katerih bi izhajali verjetni razlogi za uspeh po 24. členu ZBPP v povezavi s 369. členom ZKP, posledično očitno ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh. Zato je njegovo prošnjo tožena stranka kot očitno nerazumno in zatorej neutemeljeno zavrnila na podlagi 2. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, ki ji prilaga tudi listine (tožbene priloge A1 - A2) v kateri navaja, da je v njegovem primeru razumno začeti postopek s pravnim sredstvom, v zvezi s katerim je uveljavljal odobritev brezplačne pravne pomoči glede na pisno izjavo priče, ki jo povzema v tožbi (tožbena priloga A1). Izrecno vztraja, da mu zaprošena brezplačna pravna pomoč pripada v skladu z zakonom. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

5. Tožena stranka je na poziv sodišča v skladu z 38. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v danem roku predložila predmetni upravni spis, odgovora na tožbo pa ni vložila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Zakonodajalec je z določili 24. člena ZBPP, kot sicer pravilno navaja tožena stranka, pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoj določil tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (tako imenovani objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva (...). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v 3. odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če so pričakovanja ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Sodišče je v primerljivi zadevi v sodbi št. I U 211/2014 z dne 20. 2. 2014 že izrazilo stališče, da navedena pravna podlaga organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, vendar pa mora biti, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, obrazloženo pojasnjeno, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Glede na besedilo citiranega člena navedeno pomeni, da morajo iz obrazložitve zavrnilne odločbe izhajati tudi razlogi, zaradi katerih je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno že na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje, kot na primer v zadevah, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kakršna je zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe glede na povedano večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve, pri čemer meje in obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard "očitnosti". Da bi pristojni organ za BPP navedeni preizkus sploh lahko opravil, pa mora najprej ugotoviti relevantne okoliščine in dejstva o zadevi, vendar iz izpodbijane odločbe in podatkov predloženega upravnega spisa ne izhaja, da bi tožena stranka te okoliščine in dejstva v zadevi sploh ugotavljala. Pri tem sicer drži, da iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ki jo je na predpisanem obrazcu oddal tožnik kot prosilec, ne izhajajo vsebinski razlogi za izkazovanje verjetnih izgledov za uspeh v postopku, v zvezi s katerim uveljavlja odobritev BPP, vendar pa iz nobene določbe ZBPP nikakor ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne "okoliščine in dejstva o zadevi" samostojno navajal že ob vložitvi prošnje za BPP. Le-ta se vlaga na predpisanem obrazcu oziroma s predpisanimi vsebinami, med katerimi pa ni rubrike za opredelitev razlogov, zaradi katerih se smatra, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, niti taka njegova dolžnost ne izhaja iz katerekoli določbe ZBPP. Tožena stranka pa ni obrazložila dejanskih in pravnih razlogov, zaradi katerih je štela, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP, tako da preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoč, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

9. Ker izpodbijana odločba zaradi opisane absolutne bistvene kršitve določb postopka in posledično nepravilne uporabe materialnega prava ni zakonita, je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1. V tej zadevi glavna obravnava ni bila opravljena, saj dejansko stanje glede dejstev, ki so relevantna za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno (1. odstavek 59. člena ZUS-1).