8. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž. – v likvidaciji, ki jo zastopa likvidacijski upravitelj B. B., na seji senata 20. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 94/2004 z dne 18.10.2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Registrsko sodišče je izdalo sklep o vpisu prenehanja pritožnice po skrajšanem postopku. Po ugovoru Družbenega pravobranilca Republike Slovenije je bil ta sklep razveljavljen in predlog za vpis zavrnjen. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo. Zoper sklep Višjega sodišča je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo, in stroške postopka v višini 16.500 SIT naložilo v plačilo pritožnici.

2.Pritožnica Vrhovnemu sodišču očita, da se ni opredelilo do ključnega dejstva, tj. da je Slovenska razvojna družba (v nadaljevanju SRD) iz pritožnice izstopila že 19. 12. 1997, ko je prodala svoj delež. Zato naj Družbeni pravobranilec ne bi imel upravičenja za vložitev ugovora v registrskem postopku. Stališču Vrhovnega sodišča, da družbeni kapital pritožnice ni nikoli prešel v last in upravljanje SRD, očita pritožnica napačnost. Dodaja, da se Družbeni pravobranilec po več kot osmih letih vpleta v zasebno lastnino in da je Vrhovno sodišče povsem napačno razlagalo določbo drugega odstavka 65. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZZLPPO). Po njenem mnenju je z vložitvijo ugovora Družbeni pravobranilec začel nov postopek in ne nadaljeval obstoječega, za kar pa ni bil več upravičen. Zatrjuje kršitev prvega odstavka 15. člena, 22., 33. in 125. člena Ustave. Pritožnica izpodbija tudi sklep o stroških in mu očita kršitev drugega odstavka 3. člena, prvega odstavka 15. člena, 22., 23., 33. in 125. člena Ustave. Naložitev stroškov naj bi namreč pomenila "kreativno nadgrajevanje zakona," ki je povsem arbitrarno, saj pritožnica ni bila stranka postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti in naj bi ji sodišče povsem neupravičeno naložilo stroške postopka.

B. – I.

3.Navedbe pritožnice o razlagi ZZLPPO in s tem o upravičenosti Družbenega pravobranilca, da vloži ugovor v registrskem postopku, po vsebini pomenijo le ugovor napačne uporabe prava, ki ne posegajo na raven človekovih pravic. Zato z njimi ni mogoče utemeljiti ustavne pritožbe in s tem tudi ne kršitve pravice iz 22. člena Ustave. To velja tudi za navedbe pritožnice o prehodu družbenega kapitala pritožnice v last in upravljanje SRD, ki pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in pravne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustava v 125. in 15. členu, razen v četrtem odstavku 15. člena, v katerem zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravico do odprave posledic njihovih kršitev, neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Navedb, ki bi po vsebini pomenile zatrjevanje kršitve četrtega odstavka 15. člena Ustave, pa ustavna pritožba ne vsebuje.

4.Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti sodne odločbe (zaradi napačne uporabe prava), ki posega v premoženjskopravni položaj strank, sam po sebi ne pomeni kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Kršitev bi bila podana v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno pravno stališče, ki bi bilo z vidika pravice do zasebne lastnine nesprejemljivo. Takšnih stališč v tej zadevi ni.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

B. – II.

6.Kolikor pritožnica izpodbija sklep o stroških, nista izpolnjena pogoja po drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZUstS za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po navedeni določbi ZUstS Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika.

7.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožnici namreč ne more povzročiti pomembnejših posledic. Pritožnica namreč z navedenimi očitki izpodbija odločitev sodišča glede plačila stroškov postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti (in sicer stroškov Državnega pravobranilstva). Po oceni Ustavnega sodišča navedeno očitno ne ustreza standardu pomembnejših posledic. Zato zadeva za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njo moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

9.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

10.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe tudi v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić