Jedro

Po izvedenem postopku po 346. in 346.a členu ZPP in glede na dokaze v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s predloženimi dokazi toženec uspel izpodbiti domnevo o pravilni vročitvi tožbe v odgovor. Pravilno opozarja, da za ta postopek ni odločilen datum izdaje odločbe o postavitvi toženca pod skrbništvo, pač pa njegovo psihofizično stanje v času, ko naj bi mu bila sodna pisanja vročena in v obdobju, ko bi moral opraviti potrebna procesna dejanja, da ga ne bi zadele posledice izdaje zamudne sodbe. Da v tem časovnem okviru toženec ni imel več potrebne pravdne in procesne sposobnosti, je toženec dokazal s priloženim mnenjem izvedenke psihiatrične stroke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev na njem in toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške v višini 1.458,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Ugotovilo je, da je bila tožencu tožba s pozivom za odgovor in opozorilom na posledice, če ga ne bo vložil v 30 dneh, vročena 10. 12. 2020 in da odgovora na tožbo v roku, ki je zaradi razglašene epidemije SARS Covid19 iztekel 3. 3. 2021, ni vložil. Ugotovilo je, da so izpolnjene vse zakonske predpostavke iz 318. člena ZPP1 za izdajo zamudne sodbe.

3. Zoper zamudno sodbo je toženec vložil pritožbo po skrbniku za posebni primer, ki mu je bil postavljen za zastopanje v tem postopku z odločbo pristojnega CSD z dne 14. 5. 2021, po ugotovitvi, da v postopku ni sposoben poskrbeti za svoje pravice. Navaja, da je bila tožba tožencu vročena v času, ko zaradi upada kognitivnih sposobnosti ni bil več pravdno in procesno sposoben. Sklicuje se na izvedeniško mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ki je bilo izdelano za potrebe razveznega postopka P 2422/2018, in mnenje lečeče zdravnice toženca, ki ju prilaga. Iz mnenja izvedenke izhaja, da ob vročitvi tožbe v odgovor toženec zaradi svojega psihofizičnega stanja ni bil več sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter varovati svojih interesov, ni bil sposoben samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj. Ker ni bil procesno sposoben, je bila vročitev nepravilna. Pogojev za izdajo zamudne sodbe ni. Podani sta absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. in 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve v postopek na sodišče prve stopnje.

4. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo. Meni, da skuša toženec zavajati sodišče. Če bi bilo zatrjevano stanje res tako, bi socialna služba v DSO pozvala svojce k prevzemu sodnega pisanja. Gotovo ga je prevzel skrbnik za posebni primer, kot edini svojec, a na tožbo ni odgovoril. Če pa je bil toženec še sposoben razumeti pomen sodnega pisanja, nanj ni odgovoril, ker je vedel, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen. Na enak način je prejel tudi sodbo.

5. Pritožbeno sodišče je sodišču prve stopnje naročilo pripravo poročila o očitanih procesnih kršitvah v zvezi s pravdno sposobnostjo toženca (tretji odstavek 346. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pridobilo spis P 2422/2018-VI, v katerem je bilo izdelano izvedeniško mnenje izvedenke psihiatrične stroke, na katero se opira pritožba. Ocenilo je, da je bila tožba pravilno vročena tožencu, ker je bila odločba o postavitvi skrbnika za posebni primer (priloga B9) tožencu izdana šele 14. 5. 2021, po izdaji zamudne sodbe, ter da samo glede na uveljavljane pritožbene razloge ne more spreminjati zamudne sodbe.

6. Poročilo sodišča prve stopnje je bilo vročeno obema pravdnima strankama v izjavo. Odgovorila je le tožeča stranka, ki vztraja pri pritožbi in navedbi o nepravilni vročitvi tožbe v odgovor. Poudarja, da datum odločbe o postavitvi toženca pod skrbništvo ni bistven. Odločilno je njegovo stanje v času vročanja. O pritožbi mora odločati pritožbeno sodišče. 7. Pritožba je utemeljena.

8. Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon v 318. členu ZPP. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Prav to je osrednje vprašanje tega pritožbenega postopka. Pritožnik trdi in s priloženim izvedeniškim mnenjem izvedenke psihiatrične stroke dokazuje, da zaradi procesne in pravdne nesposobnosti tožba tožencu ni bila pravilno vročena.

9. Po izvedenem postopku po 346. in 346.a členu ZPP in glede na dokaze v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s predloženimi dokazi toženec uspel izpodbiti domnevo o pravilni vročitvi tožbe v odgovor. Pravilno opozarja, da za ta postopek ni odločilen datum izdaje odločbe o postavitvi toženca pod skrbništvo, pač pa njegovo psihofizično stanje v času, ko naj bi mu bila sodna pisanja vročena in v obdobju, ko bi moral opraviti potrebna procesna dejanja, da ga ne bi zadele posledice izdaje zamudne sodbe. Da v tem časovnem okviru toženec ni imel več potrebne pravdne in procesne sposobnosti, je toženec dokazal s priloženim mnenjem izvedenke psihiatrične stroke. Za potrebe razveznega postopka med pravdnima strankama je izvedenka toženca pregledala 1. 2. 2021. Na podlagi pregleda medicinske dokumentacije in pregleda toženca je podala mnenje, da je bil pri njem ugotovljen hud kognitivni upad v drugi polovici leta 2000. Bistveno se je poslabšal zaradi drugih bolezenskih stanj v novembru 20202, ki so izčrpala njegove zmožnosti prilagajanja in kompenzacije. Ob pregledu pri izvedenki ni bil več sposoben razumeti pomena svojih ravnanj, pomena sodnega postopka in prosto oblikovati svoje volje. Glede na tako mnenje izvedenke je treba pritrditi pritožbi, da toženec ne ob vročitvi tožbe v odgovor (10. 12. 2021) ne v roku, ko bi moral vložiti odgovor na tožbo (do 3. 3. 2021), ni imel več pravdne in procesne sposobnosti. Te ocene ne spremeni dejstvo, da sodišče prve stopnje ob prejemu vročilnice s sporočilom vročevalca še ni moglo podvomiti o pravilnosti vročitve. Podpis vročilnice na red. št. 13 spisa sicer ne vzbuja dvoma, da jo je podpisal osebno toženec in ne njegov skrbnik, kot v odgovoru na pritožbo pavšalno – brez ponujenih dokazov – ocenjuje tožeča stranka. Pravilnost vročitve, izkazano z vročilnico, pa je možno izpodbijati. In to je toženi stranki v tem pritožbenem postopku tudi uspelo. Tožba, vročena neposredno pravdno in procesno nesposobnemu tožencu, ni bila pravilno vročena v odgovor.

10. Ker ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe, je bilo treba zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 8. in 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje. Navedenih procesnih kršitev glede na njihovo naravo namreč pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, saj bi bila strankama odvzeta pravica do pritožbe.

11. Procesna in pravdna sposobnost stranke sta procesni predpostavki, na kateri mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Po podatkih priloženega razveznega spisa je tožnica pokojna (umrla je dne ... 11. 2020). Zato bo moralo sodišče v nadaljnjem postopku najprej pozvati njenega pooblaščenca, da popravi tožbo tako, da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Ko bo tožba popravljena, jo bo moralo vročiti pravilno v odgovor tožencu – to je njegovemu skrbniku, ki je bil postavljen za zastopanje v tej pravdi.

12. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari, je bilo treba razveljaviti tudi sklep o stroških. Odločanje o stroških pritožbenega postopka pa je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Toženec je padel, zbolel za Covid-19 in utrpel pretres možganov.