17. 3. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Miloja Radojevića, Ljubljana, ki ga zastopa Stevo Radovanović, odvetnik v Ljubljani, na seji 17. marca 2011

sklenilo:

1.Sklep Ustavnega sodišča št. Up-54/10 z dne 15. 6. 2010 se razveljavi.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 291/2005 z dne 22. 10. 2009 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je po prejemu sklepa Ustavnega sodišča št. Up-54/10 z dne 15. 6. 2010 vložil 21. 7. 2010 dopolnitev ustavne pritožbe, v kateri navaja razloge, s katerimi utemeljuje zatrjevane kršitve človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin. Meni, da so mu bile v postopku kršene pravice iz 14., 22., 25. in 33. člena Ustave ter načelo pravne in socialne države iz 2. člena Ustave. Kršitev 14. in 22. člena Ustave utemeljuje s trditvijo, da je bil v postopku neenako obravnavan nasproti drugim leasingodajalcem. Neenako davčno obravnavo pri uveljavljanju stroškov finančnega leasinga vidi kot posledico dejstva, da sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo okoliščine, da je knjigovodske evidence vodil v skladu s takrat veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi po sistemu enostavnega knjigovodstva, stroške obrokov leasinga pa je knjižil kot stroške poslovnega najema, kar naj bi mu omogočale določbe takrat veljavnega zakona, ki je urejal računovodstvo. Posledično naj bi mu bila z izpodbijano odločitvijo kršena tudi pravica iz 33. člena Ustave. Navaja še, da je podrobnejša utemeljitev razlogov o zatrjevanih kršitvah razvidna iz tožbe zoper upravna akta in pritožbe (revizije) zoper sodbo Upravnega sodišča.

B. – I.

2.Ustavno sodišče je z dopisom z dne 3. 5. 2010 pritožnika pozvalo na dopolnitev ustavne pritožbe. Pri tem ga je opozorilo, da lahko Ustavno sodišče pritožbo zavrže, če je v določenem roku 8 dni ne bo dopolnil. Pritožnik poziva ni prevzel in ustavne pritožbe ni dopolnil. Zato je Ustavno sodišče 15. 6. 2010 izdalo sklep št. Up-54/10, s katerim je zavrglo njegovo ustavno pritožbo. Pri pregledu spisa je bilo ugotovljeno, da vročitev poziva na dopolnitev ustavne pritožbe z dne 3. 5. 2010 ni bila opravljena pooblaščenemu odvetniku pritožnika, temveč osebno pritožniku. Zato je bil poziv na dopolnitev ustavne pritožbe št. Up-54/10-8 z dne 5. 7. 2010 naknadno poslan tudi pooblaščencu pritožnika, kateremu je bil vročen 14. 7. 2010. Dopolnitev ustavne pritožbe je Ustavno sodišče prejelo 21. 7. 2010.

3.Ustavno sodišče je v sklepu št. Up-915/07 z dne 3. 7. 2008 (Uradni list RS, št. 73/08, in OdlUS XVII, 79) sprejelo stališče, da obnova postopka v postopku ustavne pritožbe ni dopustna. Ker pa gre v obravnavani zadevi za primer, ko je v postopku obravnave ustavne pritožbe prišlo do očitne administrativne napake Ustavnega sodišča, ki je imela za posledico zavrženje ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče, da ne bi zaradi administrativne napake Ustavnega sodišča odreklo preizkusa vsebine zatrjevanih kršitev človekovih pravic, razveljavilo že sprejeto odločitev (1. točka izreka).

B. – II.

4.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela, se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na navedbe in utemeljitve, vsebovane v pravnih sredstvih, izčrpanih pred vložitvijo ustavne pritožbe. Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja in presojanja. V njej je treba navesti argumente, ki naj bi jo utemeljili. Zato je Ustavno sodišče pri preizkusu očitkov o kršitvah človekovih pravic upoštevalo le tiste trditve, ki jih je pritožnik navedel v ustavni pritožbi.

5.Kršitev pravice iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) pritožnik utemeljuje s trditvijo, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo okoliščine, da je svoje knjigovodske evidence v času sklenitve leasing pogodbe vodil po sistemu enostavnega knjigovodstva, in okoliščine, da je stroške leasinga pravilno knjižil kot stroške poslovnega najema. Zaradi navedenega naj v postopku ne bi bil deležen enakega obravnavanja kot drugi leasingojemalci. S takšnimi očitki, ki po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, pa glede na prvi odstavek 50. člena ZUstS ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Kršitev človekovih pravic bi lahko sicer pomenil sprejem očitno napačne odločitve, ki bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno in kot takšno v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar takšne kršitve izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati. Vrhovno sodišče je svojo odločitev oprlo na pravne argumente in razumno obrazložilo, zakaj obveznost družbe, ki je nase prevzela vse pravice in obveznosti iz pogodbe o leasingu in s tem tudi obveznosti, da pritožniku povrne dva že plačana obroka leasinga, za pritožnika pomeni izreden prihodek, ki se všteva v davčno osnovo za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti. Pri tem je razumno zavrnilo tudi ugovore pritožnika, ki so se nanašali na način vodenja knjigovodskih evidenc. Zgolj nestrinjanje pritožnika z odločitvijo sodišča pa še ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

6.Neutemeljen je tudi pritožnikov očitek o kršitvi pravice iz 33. člena Ustave. Za kršitev te pravice bi šlo v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo pravno stališče, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika te ustavne pravice. Tega pa pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje. Zgolj dejstvo, da se pritožnik z izpodbijano odločitvijo ne strinja, pa za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.

7.Kršitve 25. člena Ustave pritožnik ni utemeljil, zato je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik