Jedro

Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz splošnih pogojev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. do IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo plačilo odškodnine v znesku 6.503,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo 49.601,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2015 do plačila, in zakonske zamudne obresti od zneska 6.503,05 EUR od 9. 4. 2015 do 19. 11. 2015 je zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo 24,17 EUR toženkinih pravdnih stroškov (III. točka izreka), toženki pa, da znesek 794,57 EUR plača na transakcijski račun sodišča (IV. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del in odločitev o pravdnih stroških vlaga tožnik pravočasno pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbijana sodba nima odločujočih dejstev, njeni razlogi so povsem nejasni ter v nasprotju s samimi seboj. Zavarovalno vrednost po obeh policah je določila toženka, zato ne more plačati manj kot znašajo zavarovalne vsote, pa tudi ne določati drugih zavarovalnih vsot. Na dan požara ni bila zavarovalna vrednost znižana po nobeni polici. Sodišče bi moralo zavrniti toženkin ugovor o t. i. nadzavarovanju. Šteti bi moralo, da je zavarovalna vsota enaka vrednosti zavarovane stvari. Napačno je razlagalo 37. člen Splošnih pogojev ter po nepotrebnem angažiralo izvedenca gradbene in avtomobilske stroke. Pri nobenem zavarovanem predmetu od sklenitve zavarovalne pogodbe pa do požara ni prišlo do funkcionalne, ekonomske in tehnične zastarelosti. Avtomobilčki so bili stari približno pet let, kupljeni so bili od nekega Čeha, njihova vrednost pa nikakor ni bila 20.000 EUR. Izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje in poudarja, da je preuranjeno in neutemeljeno verjelo R. R., da se s takšnim lunaparkom zasluži letno od 10.000 do 15.000 EUR. Z lunaparkom je v kritičnem času zaslužil med 70.000 in 80.000 EUR. Zato je imel prihranke v višini 30.000 EUR in še več. Sicer pa je za ta pravdni postopek nepomembno, od kod in kdaj je pridobil avtomobilčke in za kakšno vrednost. Zahteva namreč izplačilo celotne zavarovalnine po polici za požarno zavarovanje, in sicer za skladiščno zgradbo 12.000 EUR, ker je zgorela do tal in ni bilo rešenih delov. Objekt je bil zavarovan na vrednost 12.000 EUR in v takšni višini mu je tudi nastala škoda. Cenitev izvedencev ne sprejema, saj so brez strokovne utemeljite. Tudi za avtomobilčke, ki so zgoreli v požaru, zahteva izplačilo celotne zavarovalnine v znesku 60.000 EUR. Izvedenec K. K. ni ponudil strokovnega vira, da bi se njegove trditve sploh dale preveriti. Sicer pa bi moral biti v obravnavani zadevi postavljen izvedenec za otroška igrala. Opozarja, da bi moralo sodišče pod točko IV odločiti, da toženka plača znesek na račun Okrožnega sodišča v Celju, ne pa v Novem mestu.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku ter pravilno odloči o pravdnih stroških. Podredno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženki, ta pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejstveno podlago odločitve tvorijo naslednje bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje: - tožnik je imel po polici št. ... z dne 28. 11. 2014 sklenjeno požarno zavarovanje za objekt na ..., C., v vrednosti 12.000 EUR in za opremo v vrednosti 60.000 EUR, kolikor sta znašali tudi zavarovalni vsoti; - po podatkih zavarovalne police so opremo predstavljali avtomobilčki za avtodrom; - v požaru je ... 4. 2015 v celoti pogorel objekt z vso opremo - avtomobilčki in drobnim inventarjem; - toženka je tožniku zaradi požara že izplačala zavarovalnino, in sicer 2.035,20 EUR na račun škode na objektu in 13.500 EUR na račun škode na avtomobilčkih.

6. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz določbe 921. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki zavarovalnico zavezuje, da v primeru nastopa zavarovalnega primera izplača zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali stori kaj drugega. Sestavni del zavarovalne pogodbe so tudi Splošni pogoji za požarno zavarovanje št. ... (v nadaljevanju: splošni pogoji). Ti v 25. členu določajo, da predstavlja zavarovalna vsota zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice po enem škodnem dogodku. Iz pritožbe izhaja, da tožnik ne razmejuje pojmov zavarovalna vsota in zavarovalna vrednost. Zavarovalna vrednost je, upoštevaje določbo 24. člena splošnih pogojev, za zgradbe vrednost nove zgradbe po cenah v kraju, kjer stoji, zgrajene z enakimi gradbenimi materiali, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti. Pri opremi pa predstavlja nabavno ceno novih stvari, zmanjšano za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti. Škoda, ki jo krije zavarovanje, se v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari obračuna po zavarovalni vrednosti stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov. Zavarovalna vrednost tako predstavlja dejansko vrednost stvari, ki je seveda lahko drugačna od zavarovalne vsote.

7. Sodišče prve stopnje je vsem tem izhodiščem sledilo. Pri odločitvi pravilno ni izhajalo izključno iz zavarovalne vsote, za kar se zavzema pritožba, ampak je ugotavljalo zavarovalno vrednost v času nastanka zavarovalnega primera, torej dejansko vrednost. Temeljno načelo premoženjskega zavarovanja je, da oškodovanec ni upravičen do višje zavarovalnine, kot znaša škoda, ki jo je v zavarovalnem primeru utrpel. Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz splošnih pogojev1. 8. Tudi v obravnavani zadevi je podlaga za izračun zavarovalnine višina škode, ki jo je utrpel zavarovanec. To višino je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedencev. Izvedenec A. B. je pri oceni vrednosti objekta izhajal iz nabavno-vrednostnega načina. Pritožba dvoma v pravilnost njegovega mnenja ne uspe vzbuditi. Povsem posplošeno izpostavlja odsotnost strokovnih utemeljitev, do metodologije izračuna izvedenca pa se konkretizirano ne opredeli. Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov za sledenje ugotovitvam izvedenca, da je na dan škodnega dogodka znašala vrednost objekta 3.459 EUR.

9. Izčrpna in prepričljiva je tudi obrazložitev, ki se nanaša na vrednost avtomobilčkov. Te je izvedenec K. K. ocenil na 20.099,60 EUR. V 12. in 13. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje jasno in življenjsko prepričljivo argumentiralo izhodiščno starost avtomobilčkov. Pojasnilo je, zakaj tožnikovim navedbam, da jih je kupil v oktobru 2014 od nekega Čeha, ne more slediti. Vsem tem ugotovitvam, nanizanim v 12. in 13. točki obrazložitve, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Pritožba posplošeno ugovarja dokazni oceni sodišča in ponuja lasten pogled, kar pa - glede na jasne in trdne argumente sodišča prve stopnje - ne vzbuja nikakršnega dvoma v pravilnost odločitve. Tudi pritožbena navedba, da bi moralo sodišče za oceno vrednosti avtomobilčkov postaviti izvedenca za otroška igrala, je neutemeljena. Tožnik v ničemer ne pojasni, v čem bi bila neustreznost izvedenca avtomobilske in strojne stroke.

10. Pritožba graja odločitev sodišča, ki je v IV. točki izreka toženko zavezalo k plačilu zneska na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu. Pritožba meni, da bi morala toženka stroške plačati na račun Okrožnega sodišča v Celju. V tem primeru gre kvečjemu za pisno napako, ki jo lahko sodišče prve stopnje - skladno z določbo 328. člena ZPP - kadarkoli popravi.

11. Razlogi, zaradi katerih je bila pritožba vložena, niso podani, prav tako pa tudi ne pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Primerjaj VS RS sodba in sklep III Ips 29/2018 z dne 16. 10. 2018.