Jedro

10.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da izredni stroški, ki sta jih preživninska zavezanca dolžna plačati za vzgojo, varstvo in oskrbo mladoletnega otroka, ne spadajo v redno mesečno preživninsko obveznost in sta jih v vsakem primeru dolžna kriti oba. Pritožba se pri tem zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu izpodbijani sklep spremeniti tako, da bi bil nasprotni udeleženec dolžan kriti tudi polovico morebitnih izrednih stroškov preživninske upravičenke tako, da v roku osem dni po predložitvi računa s strani predlagateljice o višini posamezne prej navedene obveznosti plača polovico tako določenega stroška na račun TRR predlagateljice C. C. Vendar tudi tak izrek, za katerega se zavzema predlagateljica, kakor tudi izrek, kot ga je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni primeren za izvršbo. V skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo le, če so v njem poleg upnika in dolžnika, navedeni še predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tako mora biti glede denarnih obveznosti predmet določen ali vsaj določljiv in se torej ne more nanašati na še nenastale terjatve.

Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Navedena določba se uporablja tudi v primeru odločanja o spremembi višine preživnine po 197. členu DZ. Kadar torej predlagatelj postopka izrecno zahteva določitev preživnine od dneva vložitve predloga, sme sodišče preživnino določiti od tega dne dalje. V tem primeru, kadar preživninski zavezanec meni, da ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva zatrjevati in jih tudi dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1), v katerem se uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V obravnavani zadevi pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec v zvezi s tem, zakaj ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga predlagateljice, podal konkretne navedbe ter zanje predložil dokazila.

Izrek

11.Tisti izmed staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo in je plačal izredne stroške za preživljanje, ki niso namenjeni kritju osnovnih življenjskih potreb upravičenca, pa ima zoper drugega preživninskega zavezanca povračilni zahtevek po 199. členu DZ.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem prvem odstavku točke 4.I. izreka spremeni tako, da le-ta glasi:

"Preživnina, določena preživninskemu zavezancu, A. A., za preživninsko upravičenko mld. B. B. s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. N 369/2009 z dne 1. 6. 2009, spremenjena s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. II N 617/2020 z dne 12. 3. 2021, se od dne 18. 5. 2022 dalje zviša na znesek 300,00 EUR (tristo evrov 00/100) mesečno."

12.Po obrazloženem je pritožba delno utemeljena v delu, v katerem je bilo odločeno o trenutku, od kdaj je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino, zato je v tem delu v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu spremenilo tako, kot izhaja iz točke I. izreka tega sklepa. V preostalem delu je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem tretjem odstavku točke 4.I. sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 101. členom ZNP-1. Pritožbeni postopek se je vodil v interesu mld. B. B., zato je pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških predlagateljice odločilo po prostem preudarku tako, da krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločbo - sodno poravnavo, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Celju, opr. št. II N 617/2020 z dne 12. 3. 2021 spremenilo tako, da se na novo glasi: 1. da se mld. B. B. zaupa v varstvo in vzgojo materi C. C. in da je stalno prebivališče mld. B. B. na naslovu matere, kamor se sedaj naj vročajo tudi vse pošiljke zanjo, da bodo stiki med mld. B. B. in njenim očetom A. A., nazadnje določeni s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. II N 617/2020 z dne 12. 3. 2021, odslej potekali na željo mladoletne B. B. v dogovoru z obema staršema, in da se preživnina določena preživninski zavezanki C. C. za preživninsko upravičenko mld. B. B., s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. II N 617/2020 z dne 12. 3. 2021, z dnem 20. 8. 2024 odpravi (točke 1, 2 in 3 točke I izreka). Nadalje je v točki 4.I odločilo, da se preživnina določena preživninskemu zavezancu A. A. zviša na znesek 300,00 EUR od 20. 8. 2024 in da je slednji tako zvišano preživnino dolžan plačevati na vsakokratni transakcijski račun predlagateljice C. C., do pravnomočnosti sklepa zapadle preživninske obroke pa je dolžan poravnati v roku 15 dni od prejema sklepa, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec. Nadalje je v tretjem odstavku v točki 4.I. odločilo, da poleg tako določene preživnine preživninski zavezanec dolžan kriti tudi polovico morebitnih izrednih stroškov preživninske upravičenke mld. B. B. (npr. šolske ekskurzije in tabori, inštrukcije, nakup računalnika, športni rekviziti ipd), po predhodnem sporazumnem dogovoru s preživninsko upravičenko oziroma njeno zakonito zastopnico v roku 8 dni od predložitve ustreznega računa na TRR po dogovoru. V točki II. izreka je odločilo, da vse, kar udeleženca zahtevata več ali drugače se zavrne, v točki III izreka pa je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, da se mld. B. B. začasno dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu ter predlagane stike z materjo C. C.. V točki IV. izreka je še odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

-------------------------------

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje, v delu, v katerem je določeno plačevanje zvišanega zneska preživnine 300,00 EUR od dne 20. 8. 2024 in v delu, v katerem je odločeno, da je nasprotni udeleženec dolžan kriti tudi polovico morebitnih izrednih stroškov preživninske upravičenke po predhodnem sporazumnem dogovoru (prvi in tretji odstavek točke 4.I. izreka sklepa) vlaga pritožbo predlagateljica. Navaja, da sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, da je predlagateljica že v svojem predlogu, vloženim pred Okrožnim sodiščem v Celju dne 17. 5. 2022 navajala spremenjene okoliščine, ki so iste kot tiste, ki jih sodišče ugotavlja v izpodbijanem sklepu. Glede predlagateljičinih navedb izpodbijani sklep sploh nima obrazložitve, zaradi česar se le ta ne da preizkusiti, zato je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Prav tako sodišče ni zavzelo stališča do začasne sodne poravnave, sklenjene med nepravdnima strankama pred naslovnim sodiščem dne 23. 2. 2003, iz katere jasno izhaja, da naj bi stiki med mld. B. B. in nasprotnim udeležencem potekali le še ob ponedeljkih med 17ʰ in 20ʰ uro, torej bistveno manj, kot je bilo določeno s poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. II N 617/2020. Ker se stiki med mld. B. B. in nasprotnim udeležencem ves čas od vložitve predloga z dne 17. 5. 2022 niso izvajali, kar med pravdnima strankama tudi ni bilo sporno, saj jih B. B. ni želela, je bila vsa skrb za B. B. in tudi celotno finančno breme njenega preživljanja na predlagateljici. Tako izpodbijani sklep nima razlogov, zakaj sodišče zaključuje, da spremenjene okoliščine, ki narekujejo zvišanje preživnine, kot ga uveljavlja predlagateljica, naj ne bi nastopile že ob vložitvi predloga. Predlagateljica je zaradi vsakoletne visoke inflacije od leta 2022 opredelila potrebe mld. B. B., ki je v obdobju, ko se potrebe z rastjo in starostjo otroka povečujejo.

3.Nadalje pritožba prereka odločitev sodišča prve stopnje v tretjem odstavku točke 4.I. izreka izpodbijanega sklepa, ki je po mnenju predlagateljice v korist nasprotnega udeleženca, ne pa v korist mld. B B. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da je potrebno predhodno doseči sporazum z nasprotnim udeležencem v zvezi z izrednimi stroški pomeni, da bo morala predlagateljica vse izredne stroške, ki nastanejo v okviru šole in bodo še nastali v bodoče v zvezi s športom in rekreacijo, nositi sama, prav tako bo morala sama poravnavati stroške za inštrukcije matematike, fizike itd. Sodišče zato naj odloči tako, da nasprotnega udeleženca zaveže k plačilu morebitnih izrednih stroškov.

1Tako sklep VSRS II P 84/2023 z dne 7. 3. 2024 in sodba VSRS II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008.

4.Predlagateljica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano točko 4.I. v prvem odstavku spremeni tako, da odloči, da se preživnina za mld. B. B. zviša na znesek 300,00 EUR od dne 18. 5. 2022 dalje in v tretjem odstavku točke 4.I. izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se zaveže nasprotnega udeleženca k plačilu izrednih stroškov preživninske upravičenke tako, da v roku 8 dni po predložitvi računa s strani predlagateljice o višini posamezne prej navedene obveznosti plača polovico tako določenega stroška na račun TRR predlagateljice. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

2Tako sklep VSM III Cp 66/2024 z dne 30. 1. 2024.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5.Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1. Slednjo zatrjuje predlagateljica v pritožbi, ko navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov, zakaj sodišče zaključuje, da spremenjene okoliščine narekujejo zvišanje preživnine šele od dneva izdaje sodbe in ne, kot ga je uveljavala predlagateljica, z dnem vložitve predloga.

3Prvi odstavek 199. člena DZ določa, da sme tisti, ki je imel stroške s preživljanjem osebe, ki mu je ni bilo treba preživljati, sme s tožbo zahtevati njihovo povračilo od tistega, ki bi jo moral preživljati, če so bili ti stroški potrebni.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep v točki 40. obrazložitve razloge o tem, zakaj je sodišče prve stopnje odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino šele od dneva izdaje izpodbijanega sklepa. Obrazložilo je, da se je šele s tem dnem spremenilo varstvo, vzgoja in stiki mld. B. B., saj sta imela udeleženca do dne izdaje tega sklepa skupno varstvo in vzgojo, prav tako so bili stiki določeni drugače, zato se šele zdaj odpravi tudi preživnina, ki je bila doslej določena predlagateljici. Ti razlogi sodišča prve stopnje so jasni in razumljivi, zato uveljavljena absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Navedeno pa še ne pomeni, da so razlogi sodišča prve stopnje tudi pravilni, kar pa sodi v pritožbeni razlog kršitve materialnega prava.

7.Tako se pritožbeno sodišče strinja z utemeljenimi pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da preživnino, ki je bila predhodno določena s sodno poravnavo, spremeni z dnem trenutka izdaje predmetnega sklepa, saj je v obravnavani zadevi predlagateljica zahtevala plačilo spremenjene preživnine od dne vložitve predloga.

Zveza:

8.Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Navedena določba se uporablja tudi v primeru odločanja o spremembi višine preživnine po 197. členu DZ. Kadar torej predlagatelj postopka izrecno zahteva določitev preživnine od dneva vložitve predloga, sme sodišče preživnino določiti od tega dne dalje. V tem primeru, kadar preživninski zavezanec meni, da ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva zatrjevati in jih tudi dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1), v katerem se uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V obravnavani zadevi pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec v zvezi s tem, zakaj ni dolžan plačevati preživnine od dne vložitve predloga predlagateljice, podal konkretne navedbe ter zanje predložil dokazila. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati spremenjeno preživnino šele od dneva izdaje sklepa, to je od dne 21. 8. 2024 dalje.

9.Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, češ da se je šele s tem dnem spremenilo varstvo, vzgoja in stiki mld. B. B., ob tem ko nasprotni udeleženec niti ni zatrjeval, zakaj naj ne bi bil dolžan plačevati preživnine od dne vložitve predloga, namreč nimajo podlage v materialnem pravu. Prav tako pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo o spremenjenih okoliščinah, ki jih je predlagateljica zatrjevala že v svojem predlogu. Tako je predlagateljica upravičena do spremenjene preživnine v znesku 300,00 EUR od dne vložitve predloga, to je od dne 18. 5. 2022.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

10.Pritožba pa ni utemeljena v delu, v katerem le-ta navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo v tretjem odstavku točke 4.I. izreka izpodbijanega sklepa, češ da izrek, kot ga je navedlo sodišče prve stopnje v tem delu, zahteva predhodni sporazum med nasprotnim udeležencem s preživninsko upravičenko oziroma njeno zakonito zastopnico glede plačila morebitnih izrednih stroškov.