Jedro

Zgolj dejstvo, da je sodeča sodnica v letih 2016 in 2017 pomagala pri reševanju zapuščinskih zadev na Okrajnem sodišču v Mariboru, še ne utemeljuje sklepa, da so vsi sodniki pristojnega Okrajnega sodišča v Lenartu nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniki so zoper toženko vložili tožbo pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Zaradi okoliščine, da je druga tožnica, A. A., zaposlena na tem sodišču kot strokovna sodelavka, je Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) krajevno pristojnost za odločanje preneslo na Okrajno sodišče v Lenartu.

2. Sodnica Okrajnega sodišča v Lenartu, ki ji je bila zadeva dodeljena v reševanje, je stranke seznanila z dejstvom, da je v letih 2016 in 2017 reševala zapuščinske zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru, kjer je na zapuščinskem oddelku kot strokovna sodelavka delala tudi druga tožnica; se pa sodnica druge tožnice sicer ne spominja. V primeru izločitve sodeče sodnice je za reševanje pravdnih zadev določen B. B., ki je sodnik Okrajnega sodišča v Mariboru. Tožena stranka je po seznanitvi s tem dejstvom predlagala ponovno delegacijo pristojnosti na sodišče, ki ni v nobeni zvezi z drugo tožnico.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 5. Zgolj dejstvo, da je sodeča sodnica v letih 2016 in 2017 pomagala pri reševanju zapuščinskih zadev na Okrajnem sodišču v Mariboru, še ne utemeljuje sklepa, da so vsi sodniki pristojnega Okrajnega sodišča v Lenartu nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika je namenjen institut izločitve takega sodnika, ne pa institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče. Res bi bila sicer delegacija lahko utemeljena zaradi majhnosti pristojnega sodišča, kajti v primeru izločitve sodeče sodnice bi bila zadeva dodeljena v sojenje sodniku, zaposlenemu na Okrajnemu sodišču v Mariboru. Vendar pa ni mogoče prima facie trditi, da bi do izločitve sodeče sodnice gotovo prišlo. Iz podatkov spisa tudi ni razvidno, da bi katera od strank sploh podala nedvoumen predlog za izločitev ali da bi o takem predlogu odločila pristojna oseba. Prav tako svoje izločitve ni predlagala sodnica sama – nasprotno, izjavila je, da razlogi za njeno izločitev po njenem mnenju niso podani. V teh okoliščinah bi bila po oceni Vrhovnega sodišča takojšnja nadaljnja delegacija krajevne pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP preuranjena.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.