Jedro

Ker v obravnavanem primeru ne gre za statusno preoblikovanje tožnice, pač pa za ustanovitev nove (hčerinske) družbe, delavcev, zaposlenih pri novoustanovljeni družbi, ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju števila zaposlenih delavcev tožnice (družbe matere).

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega upravnega spora se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Javni sklad RS za podjetništvo odločil, da se vloga tožeče stranke, vložena na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009 - 2011, objavljenega v Uradnem listu RS št. 19/2009, ne odobri. Iz obrazložitve izhaja, da je komisija za dodelitev sredstev pri pregledu vloge ugotovila, da vloga tožeče stranke po 5. točki javnega razpisa, ki določa merila za izbor upravičencev, ne ustreza pogojem javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009 – 2011. Pri merilu št. 7 - število zaposlenih v podjetju, komisija za dodelitev sredstev ocenjuje število zaposlenih na podlagi obračunskih ur v letu 2012 glede na leto 2008. V letu 2008 je imela tožeča stranka na podlagi obračunskih ur zaposlenih 201,17 delavcev, v letu 2012 pa predvideva 192,00 zaposlenih. Tožeča stranka tako ne ohranja števila zaposlenih in zato po tem merilu dobi 0 točk. Po 5. točki javnega razpisa vloga, ki pri merilu 7 dobi 0 točk, ne more pridobiti sofinanciranja, zato se vloga tožeče stranke ne odobri.

Tožeča stranka s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija takšno odločitev zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da se je tožeča stranka s 1.1.2009 reorganizirala tako, da se je iz družbe A. d.d. izločil en proizvodni program, s katerim se je formirala nova družba B. d.o.o.. Zatrjuje, da se s tem dejansko stanje zaposlenih ni spremenilo, ampak je le del zaposlenih prešel v hčerinsko družbo. Spremenila se je torej le organizacijska struktura podjetja, kar ne bi smelo vplivati na odločitev. Na to dejstvo je tožeča stranka toženo stranko opozorila v izjavi z dne 23.4.2009, s katero je potrdila, da sta bila na dan 31.12.2008 v podjetju res zaposlena 202 delavca, vendar je 18 delavcev s 1.1.2009 zaradi reorganizacije prešlo v hčerinsko podjetje in tako dejansko stanje števila zaposlenih znaša 184. To izhaja tudi iz poslovnega načrta pod točko 4, kjer je navedeno, da sta programa radiatorjev in skate elementov s 1.1.2009 prešla v hčerinsko družbo B. d.o.o. Družba B. d.o.o. je bila ustanovljena 10.12.2008, pravno formalno pa so delavci prešli na novo družbo 1.1.2009. Iz poslovnega načrta izhaja, da bo tožeča stranka v povezavi z investicijo dodatno zaposlila 8 delavcev in sicer v letu 2009 3 delavce, v letu 2010 3 delavce in v letu 2011 2 delavca. Število zaposlenih se torej ne bo zmanjšalo, ampak se je spremenila njihova razporeditev v družbah. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, tožena stranka pa naj tožeči stranki povrne nastale stroške kandidiranja na razpisu in nastalo škodo v višini zneska sofinanciranja za srednje velika podjetja, kot bi ji pripadal z uspehom na razpisu.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe. Po njenem mnenju ustanovitev družbe B. d.o.o., na katero se sklicuje tožeča stranka v tožbi, na odločitev v predmetni zadevi nima nobenega vpliva. Pri tem ne gre za statusno preoblikovanje, ampak za ustanovitev nove samostojne pravne osebe, pri čemer obstoječa pravna oseba – tožeča stranka – še vedno posluje. Na razpis se je prijavila samo družba A. d.d., zato se podatki družbe B. d.o.o. ne morejo upoštevati.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega upravnega spora je sklep Javnega sklada RS za podjetništvo, s katerim je bilo odločeno, da se vloga tožeče stranke, vložena na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009 – 2011, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 19/2009, ne odobri. Namen javnega razpisa je sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme, ki predstavlja začetno investicijo. V javnem razpisu so v 5. točki določena merila za izbor upravičencev. Med temi je pod zaporedno št. 7 število zaposlenih v podjetju. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije. Število zaposlenih se ocenjuje na podlagi obračunskih ur. Neto povečanje števila zaposlenih je absolutna razlika med številom zaposlenih na podlagi obračunskih ur v letu 2012 (razvidno iz poslovnega načrta) in številom zaposlenih na podlagi obračunskih ur v letu 2008 (razvidno iz priloženega izkaza poslovnega izida za leto 2008). Če vlagatelj izkazuje ohranitev števila zaposlenih na podlagi obračunskih ur oziroma njegovo povečanje za manj kot 1, prejme vloga 3 točke. V primeru povečanja števila zaposlenih na podlagi obračunskih ur najmanj za 1 pa prejme vloga 5 točk. V poslovnem načrtu mora upravičenec utemeljiti dodatne zaposlitve in prikazati izobrazbeno strukturo novo zaposlenih delavcev, opis delovnega mesta in mesečno dinamiko njihovega poslovanja. V nobenem primeru vloga vlagatelja, ki po merilih pod zaporedno številko 7 - število delovnih mest, dobi 0 točk, ne more pridobiti sofinanciranja. Slednje je tudi razlog za izpodbijano odločitev. Prijavitelj na razpis je moral po merilu pod zaporedno številko 7 - število delovnih mest dobiti vsaj 1 točko, kar pomeni, da je moral vsaj ohraniti število zaposlenih, da je lahko uspel na predmetnem razpisu. V obravnavani zadevi ni sporno, da je imela družba A. d.d. na podlagi obračunskih ur v letu 2008 201,17 zaposlenih delavcev in da jih v letu 2012 predvideva 192. Tožeča stranka trdi, da ne glede na to izpolnjuje pogoje za pridobitev sofinanciranja na predmetnem javnem razpisu, ker je s 1.1.2009 18 delavcev zaradi reorganizacije prešlo na novoustanovljeno družbo B. d.o.o. Zaradi tega bi se moralo tožeči stranki v letu 2008 upoštevati 184 delavcev in ne 201,17 delavcev, saj je bila družba B. d.o.o. ustanovljena že 10.12.2008 in že od takrat naprej omenjenih 18 delavcev ni delalo več pri tožeči stranki.

Sodišče se s takšnim stališčem tožeče stranke ne strinja. Razpisni pogoji so glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj na razpis za pridobitev sofinanciranja, jasni. Po merilu pod zaporedno številko 7 - število delovnih mest mora pridobiti vsaj 1 točko, kar pomeni, da mora vsaj ohraniti število delovnih mest v letu 2012 glede na leto 2008. Pri tem je tudi določeno, da se število zaposlenih ugotavlja na podlagi obračunskih ur. Na ta način je bilo ugotovljeno, da je imela tožeča stranka v letu 2008 zaposlenih 201,17 delavcev. Dejstvo, da je tožeča stranka s 1.1.2009 18 delavcev prenesla na drug gospodarski subjekt na odločitev ne vpliva, pa tudi če je ta drugi subjekt hčerinska družba tožeče stranke družba B. d.o.o. Prijavitelj na razpis je namreč družba A. d.d., ki bi v primeru uspeha na razpisu tudi sklenila pogodbo o sofinanciranju. Le za njo bi torej veljale pogodbene zaveze in posledice v primeru pogodbenih kršitev. Ker je po razpisnih pogojih eden od ciljev ohranjanje števila delovnih mest, mora torej tožeča stranka izkazati, da ta pogoj izpolnjuje in se pri tem ne more sklicevati na to, da je 18 delavcev prenesla na drug subjekt, saj s tem ni nobenega zagotovila, da bodo ta delovna mesta ohranjena do leta 2012, družba B. d.o.o. pa k temu ni zavezana.

Tožeča stranka tudi s sklicevanjem na točko 4.2 razpisnih pogojev ne more pripeljati do drugačne odločitve. V tej točki je določeno, da mora podjetje, ki se je prijavilo na javni razpis, pa izpelje postopek statusnega preoblikovanja, o tem takoj obvestiti Sklad in predložiti ustrezno dokumentacijo. V vsakem primeru mora podjetje, ki se je statusno preoblikovalo, pred izdajo sklepa o sofinanciranju poleg dokaza o univerzalnem pravnem nasledstvu, izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. V konkretnem primeru pa sploh ne gre za statusno preoblikovanje tožeče stranke, saj se družba A. d.d. ni statusno preoblikovala, ampak je ustanovila hčerinsko družbo. S tem je torej nastal nov gospodarski subjekt - družba B. d.o.o in zato ni mogoče govoriti o univerzalnem pravnem nasledstvu. Kot je bilo navedeno, pa je treba tudi v primeru statusnega preoblikovanja izpolnjevati pogoje javnega razpisa, teh pa tožeča stranka po zgoraj obrazloženem ne izpolnjuje.

Po obrazloženem je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.