Jedro

BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. V tej izvršilni zadevi dolžnik ne zaproša za dodelitev BPP za podajo ugovora zoper sklep o izvršbi (dolžnik v samem predlogu za dodelitev BPP niti ne zatrdi, da bi ga rad vložil v izvršilnem postopku), pač pa je med strankami nesporno, da želi dolžnik v izvršilnem postopku odgovoriti na vlogo upnice v zvezi s dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe. Navedeno procesno dejanje pa ni med izjemami, ki veljajo v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, za katere se BPP vseeno lahko dodeli.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 961/2025 z dne 27. 5. 2025 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prizadete stranke - prosilcu A. A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki sestave in vložitve odgovora na odgovor upnika z dne 11. 3. 2025 v postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju opr. št. In 229/2010 od 27. 5. 2025 dalje, za izvajanje BPP pa je določila odvetnika B. B. (I. in II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, saj prejema socialno pomoč. Nadalje je toženka presojala objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotovila je, da se navedeni postopek vodi zaradi izterjave denarne terjatve v višini 362,84 EUR. Iz prošnje izhaja, da se prosilcu osemdnevni rok za vložitev odgovora na odgovor upnika z dne 11. 3. 2025 izteče 3. 6. 2025 in se tako še ni iztekel, saj je poziv sodišča prejel 26. 5. 2025. Iz listin spisa izhaja, da je dolžnik (prosilec) v navedeni izvršilni zadevi vložil predlog za odlog izvršbe, na katerega je upnik odgovoril z vlogo z dne 11. 3. 2025, Prosilec je bil nato s strani sodišča pozvan, da odgovori na navedeni upnikov odgovor. Prosilec želi vložiti pravno ustrezno argumentiran odgovor, česar pa, kot prava neuka stranka, ne bo znal ustrezno napisati in obrazložiti, kar pa lahko odločilno vpliva na njegov uspeh z vloženim predlogom za izvršbo. Glede na trenutne podatke v spisu, bo nedvomno koristno, da bo prosilec lahko s strokovno pomočjo odvetnika vložil ustrezno obrazložen odgovor sodišču. Zadeva tako ni očitno nerazumna in je zato razumno vložiti ustrezno izjavo, poleg tega pa je zadeva tudi pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena. Tako je ugotoviti, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Glede na ugotovitev, da prosilec izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, mu je organ odobril BPP v obliki, kot izhaja iz izreka te odločbe.

3.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa naj zadevo vrne v ponovni postopek. Navaja, da odločitev ni pravilna, saj je predmetni izvršilni postopek, v katerem prosilec zaproša za dodelitev BPP za odgovor na odgovor upnika pred Okrajnim sodiščem v Celju In 229/2010, pričet na podlagi izvršilnega naslova, zato prosilec že iz tega razloga ni upravičen do BPP. ZBPP namreč v 8. členu določa, v katerih primerih se BPP ne dodeli, med drugim tudi v primeru, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. V konkretni zadevi gre za tak primer, prosilec pa tudi ne vlaga ugovora zoper sklep o izvršbi. Poleg tega tožnik tudi sicer meni, da toženka ni opravila materialnopravne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP v skladu z 8. in 24. členom ZBPP, torej, kdaj se BPP lahko dodeli in da zadeva ni očitno nerazumljiva ter ima prosilec vsaj verjetne izglede za uspeh. Tudi če ne bi šlo za primer iz 8. člena ZBPP, tožnik meni, da je na podlagi pavšalnega navajanja prosilca, da bo podal odgovor na odgovor upnice, ker so navedbe upnice zavajajoče in neresnične ter zanj škodljive v dolgotrajnem izvršilnem postopku, premalo za ugotovitev, da bo imel prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in ni mogoče presojati kriterija razumnosti, saj prosilec nobenih dejstev ni določno zatrjeval, prerekal oz. izkazoval, zato sodišče tudi ni moglo vsebinsko ugotavljati izpolnjevanje 24. člena ZBPP. Za dodelitev BPP pa ne zadošča zgolj nestrinjanje prosilca z navedbami upnice, brez konkretizacije in dokazil. Izpodbijana odločba tako nima razlogov o odločilnem dejstvu in se je ne da preizkusiti. Treba pa je upoštevati tudi proračunska načela učinkovitosti in gospodarnosti ter s tem varovanje javnega interesa.

4.Toženka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5.Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki - prosilcu A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podal.

6.Tožba je utemeljena.

7.Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 12. in 24. člena ZBPP. Med strankami ni sporno, da prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Nadalje med njimi tudi ni sporno, da zoper prosilca teče izvršilni postopek In 229/2010 pred Okrajnim sodiščem v Celju, v katerem je dolžnik (prosilec) 24. 2. 2025 podal predlog za odlog izvršbe, na katerega je upnica odgovorila, prosilec pa je toženki predlagal dodelitev BPP za sestavo in vložitev odgovora na navedeno vlogo upnice. Ne toženka ne prizadeta stranka pa nista prerekali navedbe tožnika, da se navedena izvršilna zadeva vodi na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (kar sicer izhaja že tudi iz označbe izvršilne zadeve kot In), zato navedenemu dejstvu sodišče kot priznanemu sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

8.Organ je pri prosilcu ugotavljal obstoj okoliščin v zvezi s 24. členom ZBPP, pri tem pa je spregledal, da četrta alineja 8. člena ZBPP ureja položaj, ko se BPP po ZBPP ne dodeljuje. Določba 8. člena ZBPP, ki je uvrščena v uvodno poglavje ZBPP, namreč (taksativno) našteva primere, v katerih se BPP prosilcu ne dodeli. Če gre za tak primer, organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona, temveč že na tej podlagi zavrne prošnjo. Po četrti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (Zakon o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. To pomeni, da se prosilcu, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, ne dodeli BPP, razen če ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ.

9.Sodišče ugotavlja, da je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, ki je začet na podlagi izvršilnega naslova po ZIZ. Vendar pa v zvezi z navedeno izvršilno zadevo dolžnik ne zaproša za dodelitev BPP za podajo ugovora zoper sklep o izvršbi (dolžnik v samem predlogu za dodelitev BPP niti ne zatrdi, da bi ga rad vložil v izvršilnem postopku), pač pa je med strankami nesporno, da želi dolžnik v navedenem izvršilnem postopku odgovoriti na vlogo upnice v zvezi s dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe v navedeni izvršilni zadevi. Navedeno procesno dejanje pa ni med izjemami, določenimi v četrti alineji 8. člena ZBPP, ki veljajo v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, za katere se BPP vseeno lahko dodeli. Takšno stališče je v sodni praksi Upravnega sodišča Republike Slovenije (UPRS) ustaljeno.

10.Glede na navedeno bi morala toženka v konkretni zadevi skladno s četrto alinejo 8. člena ZBPP zavrniti prosilčevo prošnjo, česar pa ni storila. Navedeno pa predstavlja kršitev materialnega prava iz 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Sodišče v zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 namreč pomeni zgolj možnost sodišča, ki jo kot izjemo od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.

11.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno (glej točko 7. obrazložitve), temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi četrte alineje 8. člena ZBPP), je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

-------------------------------

1 Vrhovno sodi
61
0D RS je v zadevi X Ips 49/2020 odlo
0Dilo, da je treba to dolobo razlagati tako, da je moEno dolEniku v izvr1ilnem postopku dodeliti BPP tudi za sestavo in vlo1itev pritoEbe zoper odloitev o ugovoru zoper sklep o izvr1bi.

2 Glej npr. sodbe UPRS II U 336/2020 z dne 18. 11. 2020, IV U 151/2018 z dne 12. 10. 2018, I U 1483/2017 z dne 29. 8. 2017 ter III U 107/2017 z dne 9. 6. 2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-4, 24 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.