Jedro

Iz izreka odločbe izrecno izhaja, da tožeča stranka ni zavezana za plačilo komunalnega prispevka za obravnavani poseg le do takrat, ko bo sprejet program komunalnega opremljanja, ki bo urejal predmetno območje, na podlagi katerega bo tožeči stranki odmerjen komunalni prispevek za obravnavani gradbeni poseg in obračunan v skladu s 5. in 11. členom Odloka o komunalnem prispevku, kar nesporno kaže na njeno začasno naravo. Navedeno odločbo je zato potrebno obravnavati kot začasno odločbo po 221. členu ZUP. Ker začasna odločba velja, dokler ni izdana odločba o upravni zadevi v glavni stvari po končanem postopku (3. odstavek 221. člena ZUP), izdaja začasne odločbe ne pomeni, da je o upravni zadevi že odločeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Drugostopni organ Župan Občine Izola je kot po prejeti pritožbi tožeče stranke z izpodbijano odločbo z dne 14. 5. 2009 odpravil dopolnilno odločbo o odmeri komunalnega prispevka prvostopnega organa št. 354-4/2007-7 z dne 8. 12. 2008 (1. točka izreka) ter odločil, da je tožeča stranka zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za gradbeni poseg „novogradnja poslovne stavbe“ na parc. št. 2589 k.o. ..., skladno z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje zazidalnega načrta za območje Kajuhova Hudournik Morer (Uradne objave Občine Izola, št. 20/08, v nadaljevanju Odlok), ki na dan 28. 11. 2008 znaša 169.576,67 EUR (2. točka izreka), da mora tožeča stranka odmerjeni prispevek plačati v roku 30 dni od prejema te odločbe na navedena računa Občine Izola (3. točka izreka), da mora dokazila o plačanem komunalnem prispevku tožeča stranka predložiti pristojnemu organu Občine Izola (4. točka izreka), da vsi stroški, nastali v zvezi z gradnjo proizvodne hale glede priključevanja na obstoječe in novozgrajene komunalne naprave in omrežja ter drugi morebitni stroški bremenijo tožečo stranko, da pogoje za priključitev omenjenega objekta na posamezne komunalne objekte in naprave podajo s soglasji pristojna podjetja za upravljanje s komunalnim infrastrukturnim omrežjem (5. točka izreka) in da je višina komunalnega prispevka iz 2. točka izreka te odločbe odmerjena le za novogradnjo poslovne stavbe.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da gre v obravnavanem primeru za gradbeni poseg, ki predstavlja novogradnjo poslovne stavbe, zato je tožeča stranka zavezanec za plačilo komunalnega prispevka v smislu 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 5. in 11. člena Odloka o komunalnem prispevku (Uradne objave Občine Izola, št. 9/02 in 23/07). V skladu z 79. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) predstavlja komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. Za nameravano gradnjo se tožeči stranki odmeri komunalni prispevek v smislu 1. točke 13. člena Odloka o komunalnem prispevku ter 1. in 2. točke 12. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje zazidalnega načrta za območje Kajuhova – Hudournik Morer.

Tožeča stranka v tožbi med drugim navaja, da izpodbija odločbo tožene stranke v vseh točkah, razen v 1. točki izreka, zaradi vseh razlogov iz 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Z izpodbijanimi točkami drugostopni organ brez pravne podlage, po tem, ko je že sam odločil, da tožeča stranka ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, s tem, ko je s prvo točko izpodbijane odločbe v celoti odpravil dopolnilno odločbo prvostopnega organa št. 354-4/2007-7 z dne 8.12.2008 in po izdani pravnomočni odločbi prvostopnega organa št. 354-4/2007 z dne 8. 12. 2007, iz katere izhaja, da tožeča stranka ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka (1. točka izreka), sam in brez zahtevka tožeče stranke le tej odmerja komunalni prispevek v zadevi, v kateri je že meritorno odločeno. Sodišču torej ne preostane drugega, kot da tožbi v celoti ugodi, napadeno odločbo v pa izpodbijanih točkah v celoti odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da je bila 1. točka izreka odločbe št. 354-4/2007-4 z dne 22. 3. 2007, ki določa, da tožeča stranka ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za gradbeni poseg „novogradnja poslovne stavbe...“, napisana zaradi namena izdaje gradbenega dovoljenja in ker je bil program opremljanja, ki ureja predmetno območje, šele v fazi priprave. Gradbeno dovoljenje se namreč ne more izdati brez izdaje potrdila o poravnanih obveznostih do Občine Izola iz naslova plačila komunalnega prispevka. S pogodbo št. 354-4/2007 z dne 22. 3. 2007 sta se tožena in tožeča stranka jasno dogovorili, da bo tožeča stranka po sprejemu programa opremljanja poravnala obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka do občine v višini, odmerjeni z odločbo. Tudi sicer je plačilo komunalnega prispevka splošna obveznost investitorja in je zato v njegovem zasebnem interesu, da ga plača. Pravno irelevantne in nesprejemljive so zato navedbe tožeče stranke, s katerimi navaja, da predstavlja 1. točka izreka izpodbijane odločbe meritorno odločitev o zadevi. V kolikor bi bilo tako, bi prišlo do absurdne situacije, ko tožeči stranki ne bi bil komunalni prispevek nikoli odmerjen. Logično je, da organ druge stopnje v primeru odločanja po 1. odstavku 252. člena Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, v nadaljevanju ZUP) na podlagi svojega pooblastila iz tega člena, da sam odloči o stvari in nadomesti odločbo prve stopnje, najprej odločbe prve stopnje odpravi in nato vsebinsko odloči o zadevi. Ker je tožena stranka odmerjen komunalni prispevek za novogradnjo poslovne stavbe dolžna plačati pri njegovi odmeri, ne gre za dvojno odločanje o vsebinsko isti zadevi oziroma obveznosti tožeče stranke. Za neopremljeno komunalno zemljišče je bil sprejet program opremljanja, na podlagi katerega je tožena stranka dolžna odmeriti komunalni prispevek. Tožena stranka v ničemer ne izpodbija pravilnosti odmere komunalnega prispevka. Izraža samo subjektivno nestrinjanje s postopkom, v katerem je tožena stranka na podlagi zakona odmerila komunalni prispevek. Tožena stranka tudi izrecno nasprotuje navedbi tožeče stranke, da je komunalni prispevek odmerila brez zahteve. Tožeča stranka je podala vlogo za odmero komunalnega prispevka dne 17. 1. 2007. Predlaga, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne kot neutemeljen ter se ji povrne stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od izteka paracijskega roka, do plačila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka dne 17.1.2007 pri prvostopnem organu vložila vlogo za odmero komunalnega prispevka v skladu z določbo 44. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, v nadaljevanju ZSZ), za novogradnjo poslovne stavbe na parc. št. 2589 k.o. ... V zadevi tudi ni sporno, da je prvostopni organ dne 22.3.2007 z odločbo št. 354-4/2007-4 z dne 22.3.2007, ki je postala dokončna in pravnomočna, v prvi točki izreka odločil, da tožeča stranka ni zavezanka za plačilo komunalnega prispevka za obravnavani poseg, z drugo točko izreka pa, da ji bo po sprejetem programu opremljanja, ki bo urejal predmetno območje, komunalni prispevek za obravnavani poseg obračunan v skladu s 5. in 11. členom Odloka o komunalnem prispevku. V zadevi pa tudi ni sporno, da sta stranki dne 22.3.2007 sklenili pogodbo št. 354-4/2007, s katero se je tožeča stranka med drugim zavezala, da bo po izvedbi komunalne infrastrukture za to območje na podlagi odločbe tožene stranke plačala obračunani komunalni prispevek v višini, odmerjeni z odločbo, tožena stranka pa se je zavezala, da bo tožeči stranki v roku 30 dni po uveljavitvi pogojev izdala odločbo o odmeri komunalnega prispevka.

Iz izreka navedene odločbe izrecno izhaja, da tožeča stranka ni zavezana za plačilo komunalnega prispevka za obravnavani poseg le do takrat, ko bo sprejet program komunalnega opremljanja, ki bo urejal predmetno območje, na podlagi katerega bo tožeči stranki odmerjen komunalni prispevek za obravnavani gradbeni poseg in obračunan v skladu s 5. in 11. členom Odloka o komunalnem prispevku, kar nesporno kaže na njeno začasno naravo. Navedeno odločbo je zato potrebno obravnavati kot začasno odločbo po 221. členu ZUP. Ker začasna odločba velja, dokler ni izdana odločba o upravni zadevi v glavni stvari po končanem postopku (3. odstavek 221. člena ZUP), izdaja začasne odločbe ne pomeni, da je o upravni zadevi že odločeno. Dejanska podlaga za izdajo začasne odločbe se namreč razlikuje od dejanske podlage za izdajo končne odločbe. Tožbeni ugovor, da je z izpodbijano odločbo odločeno o zadevi, o kateri je že meritorno odločeno, zato ni utemeljen.

Prav tako pa tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka s tem, ko je s prvo točko izreka izpodbijane odločbe odločila, da odpravlja dopolnilno odločbo o odmeri komunalnega prispevka št. 354-4/2007-7 z dne 8.12.2008, meritorno odločila, da tožeča stranka ni zavezana za plačilo komunalnega prispevka. Drugostopni organ je izdal izpodbijano odločbo v postopku odločanja o pritožbi zoper dopolnilno odločbo prvostopnega organa o odmeri komunalnega prispevka št. 354-4/2007-7 z dne 8.12.2008 v skladu z določbo 1. odstavka 252. člena ZUP, po kateri lahko pritožbeni organ sam reši zadevo in izda drugačno odločbo, s svojo odločbo pa mora hkrati odpraviti odločbo prvostopnega organa.

Pravilnosti odmere komunalnega prispevka tožeča stranka s tožbo ne izpodbija.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdaji izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, je sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji.