Jedro

V postopku po 202.č členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe prekrškovnega organa ali sodišča, ki so postale pravnomočne. Sodišče se je pri ugotavljanju vsote doseženih 19 kazenskih točk med drugim oprlo na plačilni nalog, ki je bil naknadno spremenjen tako, da se postopek o prekršku ustavi. Tak plačilni nalog ne more tvoriti podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Kočevju EPVD 87/2016 z dne 27. 10. 2016 razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Kočevju je storilcu A. C. s sklepom z dne 27. 10. 2016 izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo 30,00 EUR sodne takse. Sklep je bil izdan na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 18. 10. 2016, da ima storilec v skupni evidenci o številu izrečenih kazenskih točk vpisanih 19 kazenskih točk: 16 kazenskih točk za prekršek po 3. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), izrečenih s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Ljubljana z dne 3. 9. 2016, pravnomočnim 13. 9. 2016; in 3 kazenske točke za prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, izrečene s plačilnim nalogom Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Grosuplje, Ig in Škofljica z dne 25. 3. 2015, pravnomočnim 4. 4. 2015. Storilec je zoper sklep vložil pritožbo, ki jo je Okrajno sodišče v Kočevju s sklepom EPVD 87/2016-15 z dne 8. 12. 2016 zavrglo kot prepozno in mu naložilo 20,00 EUR sodne takse. Zoper ta sklep je vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom EPVDp 126/2016 z dne 6. 1. 2017 zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo izpodbijan sklep in storilcu naložilo 20,00 EUR sodne takse.

2. Zoper pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 27. 10. 2016 vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec, zaradi, kot uvodoma navaja, kršitve iz tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije »ugotovi, da je bil zakon prekršen ter izpodbijan sklep razveljavi.«

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. S tretjim odstavkom 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je predpisano, da sodišče vozniku, ki treh letih doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Sklep oprenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202.č člena ZP-1).

5. Ob izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Kočevju EPVD 87/2016-12 z dne 27. 10. 2016 je imel storilec v skupni evidenci vpisanih 19 kazenskih točk. Isto sodišče je s sklepom ZSV 177/2016-15 z dne 8. 12. 2016 ob odločanju o predlogu prekrškovnega organa za spremembo plačilnega naloga z dne 3. 9. 2016 (s katerim je bilo storilcu izrečenih 16 kazenskih točk) ta plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek o prekršku na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

6. V postopku po 202.č členu ZP-1 je, kot utemeljeno opozarja vložnik, pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe prekrškovnega organa ali sodišča, ki so postale pravnomočne. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se je Okrajno sodišče v Kočevju pri ugotavljanju vsote doseženih 19 kazenskih točk med drugim oprlo na plačilni nalog, ki je bil naknadno spremenjen tako, da se postopek o prekršku ustavi. Tak plačilni nalog ne more tvoriti podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.(1) C.

7. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugodilo in je sklep Okrajnega sodišča v Kočevju EPVD 87/2016-12 z dne 27. 10. 2016 razveljavilo.

(1) Podobno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v sodbi IV Ips 24/2012 z dne 20. 3. 2012 in drugih.