Jedro

Iz 123. tč. Pravil službe v Slovenski vojski izhaja, da vojaška oseba v času začasne prerazporeditve po službeni potrebi zadrži vse pravice, pridobljene na formacijski dolžnosti. Ta določba pomeni le, da se prerazporejenemu delavcu pravice na novi dolžnosti ne morejo zmanjšati. Če pa je delavec z ukazom razporejen na zahtevnejše delo, ima pravico do plačila po dejanskem delu (pravico do višje plače).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo prisodilo tožniku za čas od 28.7.1997 do 21.1.2000 razliko v plači med količnikom 2.50 in količnikom 3.25 skupaj z dodatki v višini 35% in dodatkom na delovno dobo, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska razlike do plačila. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 71.140,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.11.2002 do plačila in sklenilo, da tožena stranka svoje stroške postopka krije sama.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z veljavnimi akti v Slovenski vojski. Tožnik je bil razporejen z ukazi na druge naloge zaradi službenih potreb, kot to opredeljujejo Pravila službe v Slovenski vojski. Poveljniki lahko vojaške osebe z ukazom razporejajo za omejena časovna obdobja, te osebe pa zadržijo plačo, kakršno imajo na svojem siceršnjem delovnem mestu - tudi, če je ta nižja, kot na dolžnosti, na katero je začasno razporejen. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne ali pa jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni zagrešilo.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik zahteval plačilo razlike v plači za čas od 28.7.1997 do 21.1.2000. Ugotovilo je, da je v tem času kontinuirano opravljal dolžnost poveljnika voda na podlagi ukazov, izdanih s strani pristojnih starešin. Ves čas je prejemal plačo, kot mu je bila določena ob razporeditvi na delovno mesto poveljnika oddelka. Ta plača je nižja od plače poveljnika voda. Iz 123. točke Pravil službe v SV izhaja, da vojaška oseba v času začasne prerazporeditve po službeni potrebi zadrži vse pravice, pridobljene na formacijski dolžnosti. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da ta določba pomeni le, da se prerazporejenemu delavcu pravice na novi dolžnosti ne morejo zmanjšati.

Pritožbeno sodišče se s tem stališčem strinja. Pritožbene navedbe, da delavec plačo, kot jo ima na dolžnosti, na katero je sicer razporejen, zadrži v vsakem primeru, tudi če je z ukazom razporejen na zahtevnejše delo, niso utemeljene. Pri tem ni toliko pomembno, kako jasna je določba 123. točke Pravil službe v Slovenski vojski, ampak je pomembnejše to, da ima vsak delavec, tudi če je vojaška oseba in zaposlen na obrambnem področju, pravico do plačila po dejanskem delu. To bi veljalo tudi v primeru, če bi Pravila službe v Slovenski vojski povsem jasno določala, da delavec ohrani nižjo plačo. Taka določba bi bila nezakonita, saj bi bila v nasprotju s 1. odstavkom 49. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90, ki se uporablja kot predpis Republike Slovenije), po katerem delavcu pripada plača za delo v skladu s splošnim aktom delodajalca, kolektivno pogodbo in zakonom. To pomeni, da delavci, ki pri istem delodajalcu opravljajo delo na istem delovnem mestu (dolžnosti), ne morejo prejemati različne osnovne plače, ampak enako. Z razlago, ki jo ponuja pritožba, pa bi bil delavec, ki je na dolžnost začasno razporejen z ukazom tudi v neenakopravnem položaju z delavcem, ki isto delo opravlja na podlagi odločbe o razporeditvi.

Med strankama ni bilo sporno, da je tožnik v navedenem obdobju nadomeščal poveljnika voda, da je to delo ves čas opravljal ter da je delovno mesto ovrednoteno s količnikom 3.25. Zato je sodišče prve stopnje odločilo povsem pravilno, ko je tožniku za čas razporeditve na dolžnosti poveljnika voda priznalo razliko v plači do količnika 3.25. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.