Jedro

Vrednost predmeta postopka zavarovanja dokazov ni nujno enaka sporni vrednosti predmeta pravde, v kateri bodo rezultati zavarovanja uporabljeni.

Pritožbeni stroški so odmerjeni na podlagi splošnega pravila o povrnitvi stroškov pravdnega postopka. Uporaba 167. člena ZPP, ki določa posebno pravilo o plačilu stroškov zavarovanja, ne pride v poštev, ker pritožnik v pritožbenem postopku ni uveljavljal zavarovanja ali večjega zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je predlagatelju v roku 15. dni dolžan plačati 214,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. V postopku zaradi zavarovanja dokazov, ki je bilo izvedeno pred pravdnim postopkom, je sodišče prve stopnje odločilo, da mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti 2.979,09 EUR stroškov.

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec. Predlaga spremembo sklepa tako, da mu bodo priznani vsi, v vlogi z dne 15. 11. 2017 priglašeni stroški postopka zavarovanja. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotavlja, da je pri odmeri stroškov upoštevana vrednost spora 54.797,00 EUR, ki jo je predlagatelj navedel v predlogu za zavarovanje dokazov. Pritožnik je stroške priglasil v stroškovniku, upoštevajoč vrednost spornega predmeta 211.357,11 EUR. Meni, da bi morala biti pri odmeri stroškov upoštevana ta vrednost spora. Ne soglaša, da je vrednosti spora prepozno ugovarjal. Sodišče se sklicuje na judikat VS RS II Ips 465/2003, razlogov za svoje stališče pa ne navaja. Sklep je zato neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Kršena je tudi pritožnikova pravica do izjave v postopku, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pritožnikovih stališč v vlogi Obvestilo o napačni vrednosti spornega predmeta. Iz judikata VS II Ips 465/2003 sledi, da je ugovor vrednosti spornega predmeta pravočasen, če je podan pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Temu stališču, ki je v teoriji in praksi uveljavljeno, ne oporeka. Soglaša, da 44. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišču omogoča, da vrednost spora po uradni dolžnosti preverja najpozneje na glavni obravnavi, kar velja tudi za toženčev ugovor zoper vrednost spora. V tem postopku za zavarovanje dokazov je bil ugovor podan pred obravnavanjem glavne stvari, torej pravočasno. V pravdi, v zvezi s katero se je vodil postopek zavarovanja (VII Pg 960/2017), je predlagatelj navedel vrednost spora 211.357,11 EUR. Tožbo, v kateri je ta vrednost spora navedena, je pritožnik prejel šele po začetku postopka zavarovanja dokazov (dne 22. 6. 2017), zato je to vrednost v postopku zavarovanja dokazov lahko navedel šele po vložitvi tožbe (z vlogo z dne 25. 8. 2017). Med udeležencema ni sporno, da vrednost spora znaša 211.357,11 EUR, pa sodišče kljub temu vztraja pri prvotno navedeni vrednosti spora in se sklicuje na očitek prekluzije ugovora.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Pojasnjuje, da mu vloga nasprotnega udeleženca z dne 25. 8. 2017, v kateri naj bi bila opredeljena drugačna vrednost spora, kot jo je napovedal, ni bila vročena. Tudi stroškovnik z dne 15. 11. 2017 mu ni bil vročen. V odgovor na pritožbene navedbe pa navaja, da je v postopku zavarovanja dokazov glavna stvar izvedba dokaznega postopka. Zato je šteti, da se je nasprotna stranka spustila v obravnavanje glavne stvari, ko se je opredelila do predloga za zavarovanje dokazov. To je storila z vložitvijo odgovora na predlog za zavarovanje dokazov, torej z vlogo z dne 9. 1. 2017, in z vlogo z dne 21. 7. 2017. Pritožnik, ki trdi, da je tožbo prejel 22. 6. 2017, vrednosti spora v vlogah z dne 4. 7. 2018 in 21. 7. 2017 ni ugovarjal. To naj bi storil šele z vlogo z dne 25. 8. 2017. Pojasnjuje, da je pri določanju vrednosti postopka zavarovanja upošteval vrednost sanacije stropov, ki je bila potrebna zaradi napak na omnia ploščah. V tožbi, ki jo je vložil, pa je opredelil tudi drugo škodo, ki jo je utrpel zaradi napak na omnia ploščah, kar pa za postopek zavarovanja dokazov ni bistveno. Zanika, da bi soglašal z vrednostjo spora 211.357,11 EUR. Meni, da vrednost postopka zavarovanja ni nujno enaka vrednosti spornega predmeta pravde.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša, da vrednost predmeta postopka zavarovanja dokazov ni nujno enaka sporni vrednosti predmeta pravde, v kateri bodo rezultati zavarovanja uporabljeni. Če je postopek zavarovanja izveden pred pravdnim postopkom, je samostojen postopek. Z drugim in tretjim odstavkom 265. čl. ZPP sta zanj določena krajevna in stvarna pristojnost sodišča, v naslednjih čelnih pa postopanje s predlogom za zavarovanje dokazov. Samostojnost postopka potrjuje tudi dejstvo, da je vprašanje stroškov postopka za zavarovanje dokazov urejeno ločeno in drugače od stroškov pravdnega postopka. S 167. čl. ZPP je določeno, da stroške postopka zavarovanja dokazov – svoje in nasprotnikove – krije predlagatelj zavarovanja. Te stroške lahko pozneje uveljavlja kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi.

6. Predlagatelj je vrednost postopka zavarovanja dokazov v predlogu določil na 54.797,00 EUR. Ker mu nasprotnikova vloga z dne 25. 8. 2017, v kateri je podan ugovor vrednosti spora, ni bila vročena, se na vrednost spora 211.357,11 EUR, za katero se zavzema nasprotni udeleženec, ni mogel odzvati.

7. V vlogi z dne 25.8.2017 je pritožnik predlagal določitev vrednosti postopka na 211.357,11 EUR, kar je toliko, kot znaša vrednost spora VII Pg 960/2017, v katerem bodo rezultati postopka zavarovanja uporabljeni. Stoji na stališču, da mora biti vrednost postopka zavarovanja dokazov enaka vrednosti spora, v katerem bodo rezultati dokazovanja uporabljeni. Drugih razlogov za nasprotovanje napovedani vrednosti postopka zavarovanja ni navedel. 8. Vrednost spora, v katerem bodo rezultati postopka zavarovanja uporabljeni, ni nujno enaka vrednosti postopka zavarovanja. Predmet obravnavanja je v vsakem od postopkov drugačen. Če se zahtevek v pravdi nanaša na denarni znesek, se kot vrednost spora vzame ta znesek; v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spora, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (prvi in drugi odstavek 44. čl. ZPP). Ker se v postopku zavarovanja dokazov ne uveljavlja terjatev (niti denarna niti nedenarna), ampak zgolj izvedejo dokazi, z izvedbo katerih ni mogoče odlašati, je njegova vrednost (praviloma) drugačna od vrednosti spora (predmeta pravdnega postopka). Za njegovo vrednost je odločilna po predlagatelju navedena vrednost (drugi odstavek 44. čl. ZPP, ki je kot splošno pravilo uporabljivo tudi v postopku zavarovanja). V obravnavanem primeru je to vrednost 54.797,00 EUR. Tej vrednosti nasprotnik drugače kot z argumentom, ki ga ni mogoče upoštevati – da mora biti ta vrednost enaka vrednosti pravdnega postopka – ni ugovarjal. Sodišče prve stopnje pa vrednosti postopka zavarovanja tudi ni ocenilo za očitno previsoko ali prenizko.

9. Sodišče prve stopnje, ki je pri odmeri stroškov postopka zavarovanja upoštevalo vrednost spora 54.797,00 EUR, je torej ravnalo pravilno. To vrednost je predlagatelj navedel v predlogu za zavarovanje dokazov. Nasprotnik ji je sicer ugovarjal, vendar šele v svoji tretji vlogi, in za svoje stališče o vrednosti spora 211.357,11 EUR ni ponudil razumne podlage.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na vrednosti izpodbijanega zavrnilnega dela odločitve (razlika med odmerjenimi stroški 2.979,00 EUR in v vlogi z dne 15. 11. 2017 zahtevanimi stroški 5.260,95 EUR). Upoštevajoč uspeh v pritožbenem postopku je predlagatelj upravičen do povrnitve stroškov sestave dogovora na pritožbo v višini 375 točk po Odvetniški tarifi1 z 2 % materialnimi stroški in DDV, kar znaša 214,20 EUR. Stroški so odmerjeni na podlagi splošnega pravila o povrnitvi stroškov pravdnega postopka (prvi odstavek 165. čl. in prvi odstavek 154. čl. ZPP). Uporaba 167. čl. ZPP, ki določa posebno pravilo o plačilu stroškov zavarovanja ne pride v poštev, ker pritožnik v pritožbenem postopku ni uveljavljal zavarovanja ali večjega zavarovanja. Odgovor na pritožbo je bil potreben, saj se je predlagatelj šele v njem lahko opredelil do po nasprotniku predlagane višine spora. Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. 1 Ur list RS 82/2015