Jedro

Ni bistveno, da vročitev ni bila opravljena zakonitemu zastopniku toženke oziroma osebi, ki je pri toženki pooblaščena za sprejem pisanj. ZPP namreč ne določa zaporedja vročanja, oziroma da bi vročevalec moral najprej poskusiti pisanje vročiti zakonitemu zastopniku oziroma da bi moral iskati katero izmed pooblaščenih oseb. Tako ne drži pritožbena navedba, da je (osebna) vročitev pravilna le, če je sodno pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu za sprejem pisanj. Pravilna in enakovredna je tudi vročitev delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu družbe na naslovu, ki je vpisan v register (prvi odstavek 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP in tretjim odstavkom 139. člena ZPP).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka tožeče stranke v znesku 466,65 EUR, na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, št.SI56 0110 0637 0501 514, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženki naložilo, da tožniku plača nadomestilo plače za mesec junij, september in oktober 2025, regres za letni dopust za leto 2024 in 2025, vse v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka sodbe, ter znesek 335,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2025 dalje do plačila. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške sodnega postopka v znesku 373,32 EUR, na transakcijski račun sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in da je toženka zavezanka za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti bistveno kršitev pravil postopka, ker da ji z napačno vročitvijo tožbe v odgovor ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da njenemu zakonitemu zastopniku, ki je edini pooblaščen za sprejem pisanj, tožba s pozivom na odgovor ni bila nikoli osebno vročena. Na vročilnici ni njegovega podpisa, kar dokazuje že primerjava podpisov v spisu. Glede na določbe ZPP o osebni vročitvi mu pisanje sploh še ni bilo vročeno. Če bi mu bilo vročeno, bi na tožbo odgovoril. Poudarja, da je njen zakoniti zastopnik hkrati tudi zakoniti zastopnik družbe A. d. o. o. in da je bilo pisanje očitno vročeno osebi, ki je prevzela pošto za A. d. o. o. in ki ni bila pooblaščena za prevzem pošte za toženko.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba s pozivom na odgovor toženki pravilno vročena in da je posledično podan tudi ta pogoj za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6.Iz vročilnice izhaja, da je bila tožba s pozivom na odgovor dne 27. 11. 2025 pravilno vročena toženki. Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz je mogoče izpodbiti zgolj z določno ter z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s splošnim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Trditveno in dokazno breme za izpodbijanje pravilnosti vročilnice nosi toženka, ki temu v obravnavanem primeru ni zadostila.

7.Ni utemeljena pritožbena navedba, da je bila tožba napačno vročena v odgovor, ker ni bila vročena toženkinemu zakonitemu zastopniku osebno. V skladu s prvim odstavkom 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP se pravnim osebam, kar je tudi toženka, vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Navedeno velja za vročanje vseh pisanj, za katera je predpisana osebna vročitev, med katerimi je tudi tožba (prvi odstavek 142. člena ZPP). Glede na navedena določila ZPP tako ni bistveno, da vročitev ni bila opravljena zakonitemu zastopniku toženke oziroma osebi, ki je pri toženki pooblaščena za sprejem pisanj. ZPP namreč ne določa zaporedja vročanja, oziroma da bi vročevalec moral najprej poskusiti pisanje vročiti zakonitemu zastopniku oziroma da bi moral iskati katero izmed pooblaščenih oseb. Tako ne drži pritožbena navedba, da je (osebna) vročitev pravilna le, če je sodno pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu za sprejem pisanj. Pravilna in enakovredna je tudi vročitev delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu družbe na naslovu, ki je vpisan v register (prvi odstavek 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP in tretjim odstavkom 139. člena ZPP). Za pravne osebe velja, da morajo imeti poslovanje organizirano tako, da tudi v času odsotnosti njenega zakonitega zastopnika normalno poslujejo, kar pomeni, da normalno sprejemajo pisanja.

8.Za utemeljenost pritožbe tudi ne zadošča navedba, da toženka domneva, da naj bi pisanje prevzela oseba, ki je prevzela pošto za družbo A. d. o. o., ki ima sedež na istem naslovu kot toženka in ima tudi istega zakonitega zastopnika kot toženka. Toženka ne zatrjuje, da vročitev ni bila opravljena v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu toženke. Le v tem primeru bi namreč obstajala možnost, da ne bi bila vročena nekomu od zaposlenih (delavcu), ampak nekomu tretjemu. Delavec v smislu 133. člena ZPP pa je lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru in tam opravlja določene naloge. Tako v sodni praksi tudi delavka druge pravne osebe, ki je bila zaradi odsotnosti sicer zaposlene delavke v pisarni z vednostjo pravne osebe in z namenom, da daje npr. določena pojasnila, ni oseba, ki bi bila v pisarni slučajno kot obiskovalec, ampak je bila oseba, ki se je z določeno zadolžitvijo pravne osebe nahajala v njenih prostorih, kar v tem primeru pomeni njena "delavka" in je bila kot taka upravičena (čeprav brez posebnega pooblastila) sprejeti sodno pošiljko za pravno osebo1. Vročitev ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom2. Toženka pa tudi sicer niti ne zatrjuje, da pisanje ni bilo vročeno njenemu delavcu, pač pa zatrjuje, da je bilo pisanje vročeno osebi, ki za prevzem pošte za toženko ni bila pooblaščena, kar pa, kot že rečeno, ni bistveno.

9.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10.Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna za tožnika, ki mu je bila z odločbo sodišča prve stopnje Bpp 74/2026 z dne 8. 4. 2026 odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo odgovora na pritožbo, povrniti stroške pritožbenega postopka, svoje stroške pa nosi sama (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku na podlagi določil Odvetniške tarife priznalo naslednje utemeljeno priglašene stroške: 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar vse skupaj (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) znaša 466,65 EUR, ki jih je toženka dolžna skladno z določbo tretjega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) plačati v korist proračuna Republike Slovenije, na transakcijski račun sodišča prve stopnje, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila. Pritožbeno sodišče pa tožniku ni priznalo priglašenega stroška posveta s stranko in pregleda dokumentacije, saj sta ti storitvi že zajeti v že priznanih stroških.

-------------------------------

1Tako sodba VSRS VIII Ips 113/2006.

2Prim. sklep VSC II Ip 201/2020, sodbo VSL II Cpg 785/2017, sklep VSL I Ip 879/2020 in druge.