Jedro

Pritožnik ob vložitvi pritožbe ni predložil potrdila, s katerim bi mu prvostopenjsko sodišče potrdilo prejem prijave terjatve v elektronski obliki. Prav tako prejema potrdila ni utemeljeval na dejanski podlagi iz tretjega odstavka 7. člena ZEPEP. Iz pojasnila vodja produkcije pri Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS na poizvedbe prvostopenjskega sodišča je razvidno, da sporočilo ni bilo dostavljeno v e-poštni predal naslovnika. Dokazilo, ki ga je pritožnik priložil k pritožbi predstavlja zgolj evidenco pošiljatelja o poslanih elektronskih sporočilih, ki pa ne zadostuje v smislu dokazila, da je bilo elektronsko sporočilo s strani prejemnika tudi prejeto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo prijavo terjatev upnika I. d.d. z dne 24. 01. 2011 in njeno dopolnitev z dne 04. 02. 2011. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev temeljilo na neskladnosti prijave terjatve upnika z določbo prvega odstavka 123.a člena Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/2007-52/10 – v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerem mora odvetnik, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, prijavo terjatve in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložil upnik in uveljavljal pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi je zatrjeval, da je prijavo terjatve in dopolnitev prijave terjatev sodišču posredoval iz previdnosti tudi preko pošte, pri čemer je istočasno prijavo in dopolnitev prijave posredoval sodišču tudi po elektronski poti, in sicer 17. 02. 2011. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (Uradni list RS št. 97/2010-28/2011), ki je sprejet na podlagi petega odstavka 123.a člena ZFPPIPP, v prehodnih določbah v drugem odstavku 7. člena določa, da se do 1. maja 2011 za odvetnike za vlaganje elektronskih pisanj smiselno uporabljajo določila 2. člena Pravilnika o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti (Uradni list RS št. 49/09). V navedenem členu je urejen način vlaganja elektronsko podpisanega pisanja in oblikovanja dokumenta, ki se ga prilaga sodišču. 5. Sam način elektronskega poslovanja, ki zajema poslovanje v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v sodnih postopkih je urejen z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS št. 57/2000-61/2006 – v nadaljevanju ZEPEP). Ta zakon v 7. členu vsebuje pravila, ki opredeljujejo kdaj je šteti, da je elektronsko sporočilo bilo poslano naslovniku. To je mogoče šteti šele od takrat, ko je pošiljatelj od prejemnika prejel potrdilo o prejemu sporočila (prvi in drugi odstavek 7. člena ZEPEP) ali v primeru, da se kot potrdilo šteje kakršnakoli samodejna ali druga potrditev prejemnika oziroma kakršnokoli ravnanje prejemnika, ki zadostuje, da pošiljatelj izve ali bi bil lahko izvedel, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto (tretji odstavek 7. člena ZEPEP).

6. Pritožnik ob vložitvi pritožbe ni predložil potrdila, s katerim bi mu prvostopenjsko sodišče potrdilo prejem prijave terjatve v elektronski obliki. Prav tako prejema potrdila ni utemeljeval na dejanski podlagi iz tretjega odstavka 7. člena ZEPEP. Iz pojasnila vodja produkcije pri Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS z dne 6. junij 2011 (v spisu pripeto pod redno številko 525) na poizvedbe prvostopenjskega sodišča z dne 19. 05. 2011 (v spisu pripeto pod redno številko 510) je razvidno, da sporočilo ni bilo dostavljeno v e-poštni predal naslovnika. Dokazilo, ki ga je pritožnik priložil k pritožbi predstavlja zgolj evidenco pošiljatelja o poslanih elektronskih sporočilih, ki pa ne zadostuje v smislu dokazila, da je bilo elektronsko sporočilo s strani prejemnika tudi prejeto.

7. Ob takšnem dejanskem stanju pritožnik ni uspel izpodbiti dejanske podlage izpodbijanega sklepa prvostopenjskega sodišča, saj ni uspel dokazati, da je bilo elektronsko sporočilo poslano v smislu določb 7. člena ZEPEP. Prvostopenjsko sodišče je zato postopalo skladno z drugim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP, ko je prijavo terjatve pritožnika, vloženo po pošti preko njegovega pooblaščenega odvetnika, zavrglo.