Jedro

Izvedenec tako mnenja ni izdelal pristransko, saj pred izdelavo mnenja niti ni vedel, da je v tej zadevi tožena zavarovalnica, za katero opravlja cenzorska dela. Sicer pa tožnik tudi sam v pritožbi navaja, da ne bi imel pomislekov glede izdelanega mnenja, če sodni izvedenec ne bi bil toženkin cenzor. Konkretnih pripomb na izvedensko mnenje, ki bi kazale na to, da bi bilo mnenje izdelano nepravilno, tožnik ni podal. Glede na vse navedeno zgolj dejstvo, da sodni izvedenec opravlja pogodbena dela za toženko v drugih zadevah, ni razlog za izločitev izvedenca oziroma neupoštevanje že izdelanega mnenja in postavitev novega izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.671,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2014 dalje do plačila (točka I. izreka). Tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) je naložilo, da toženi stranki (v nadaljevanju toženka) v 15 dneh od vročitve sodbe povrne pravdne stroške v znesku 30,00 EUR, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Navaja, da je v predmetni zadevi izvedensko mnenje izdelal sodni izvedenec medicinske stroke, ki je sicer cenjen. V predmetni zadevi pa je prišlo do konflikta interesov, ker je navedeni izvedenec hkrati toženkin cenzor, kar je izvedel šele med pravdo. Dvomi, da je izvedenec pri izdelavi mnenja spregledal, kdo je toženka v tej zadevi. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da je mnenje izdelano nepristransko, saj je vprašljivo, ali se lahko tolerira, da izvedensko mnenje izdela toženkin cenzor. Argumentacija v izvedenskem mnenju je enaka kot v predpravdnem mnenju, zato je najverjetneje obe mnenji izdelal isti izvedenec. Če postavljeni izvedenec ne bi bil toženkin cenzor, bi tožnik mnenje najverjetneje sprejel. Sodišče zahteve za izločitev izvedenca niti ni obravnavalo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da je bil tožnik že pred izdelavo izvedenskega mnenja seznanjen, da je sodni izvedenec J.F. toženkin cenzor, saj je njegov pooblaščenec zastopal drugo stranko v zadevi, v kateri je bila prav tako sama tožena, mnenje pa je izdelal isti izvedenec. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. V predmetni zadevi je izvedensko mnenje izdelal sodni izvedenec medicinske stroke J.F.. Po izdelani dopolnitvi mnenja, ki je bila potrebna, ker je sodni izvedenec v mnenju zapisal, da je ocenjeval invalidnost po splošnih pogojih druge zavarovalnice, je tožnik predlagal, da drugi izvedenec izdela izvedensko mnenje, saj je postavljeni izvedenec toženkin cenzor, čemur sodišče prve stopnje ni sledilo. Svojo odločitev pa je v tem delu tudi ustrezno obrazložilo, zato ni pritrditi pritožbenim navedbam, da sodišče prve stopnje tožnikove zahteve za izločitev sodnega izvedenca J.F. in za postavitev drugega izvedenca ni obravnavalo.

7. Pritožbenih navedb, da bi naj predmetno mnenje in predpravdno mnenje za toženko izdelal isti izvedenec, ni mogoče upoštevati. Tožnik teh navedb v postopku na prvi stopnji, tudi ko je že bil seznanjen, da je sodni izvedenec toženkin cenzor, ni podal, zato so prepozne (337. člen ZPP). Sicer pa ni mogoče, da bi pravdno in predpravdno mnenje izdelal isti izvedenec, saj postavljeni izvedenec ni cenzor toženke pri Območni enoti M.S., na katero se nanaša spor.

8. Kadar stranka izve za razlog izločitve izvedenca po opravi izvedenskega dela in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, se šteje, kakor, da bi bila zahtevana izločitev izvedenca, preden je izvedenec opravil svoje delo (šesti odstavek 247. člena ZPP). Vendar pa bi po oceni sodišča druge stopnje lahko tožnik, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, ob zadostni skrbnosti že prej ugotovil, da je postavljeni izvedenec toženkin cenzor. V predmetni zadevi je bilo namreč že izdelano izvedensko mnenje in dopolnitev, toženec pa v pripombah na dopolnitev mnenja, ko je predlagal postavitev drugega izvedenca, ni pojasnil, na kakšen način in od kod je šele po izdelani dopolnitvi mnenja pridobil informacije, da je postavljeni izvedenec toženkin cenzor.

9. Sodišče druge stopnje tako soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bilo izvedensko mnenje v tej zadevi izdelano nepristransko in objektivno na podlagi podatkov v spisu in pregleda tožnika. Izvedenec je v dopisu z dne 24. 3. 2016 pojasnil, da je spregledal, da je toženka v tej zadevi Z.T. d. d. in se za navedeno napako opravičil. Izvedenec tako mnenja ni izdelal pristransko, saj pred izdelavo mnenja niti ni vedel, da je v tej zadevi tožena zavarovalnica, za katero opravlja cenzorska dela. Sicer pa tožnik tudi sam v pritožbi navaja, da ne bi imel pomislekov glede izdelanega mnenja, če sodni izvedenec ne bi bil toženkin cenzor. Konkretnih pripomb na izvedensko mnenje, ki bi kazale na to, da bi bilo mnenje izdelano nepravilno, tožnik ni podal. Glede na vse navedeno zgolj dejstvo, da sodni izvedenec opravlja pogodbena dela za toženko v drugih zadevah, ni razlog za izločitev izvedenca oziroma neupoštevanje že izdelanega mnenja in postavitev novega izvedenca.

10. Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).