Jedro

Odpust obveznosti na globe ne učinkuje. Dolžnik mora globo plačati, tudi če so mu v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene.

Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka (dispozicija) za dovoljenost odpusta obveznosti (uveljavljanja pravice do odpusta obveznosti), ima značilnost pravnega standarda.

Upnik v ugovoru ni navedel niti ene okoliščine, s katero bi konkretiziral obstoj takih ravnanj dolžnice v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, iz katerih bi izhajalo, da bi bil odpust obveznosti dolžnici v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnice Republike Slovenije proti odpustu obveznosti zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (zap. št. 47) je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti na podlagi ugovora, ki ga je dne 12. 8. 2016 (zap. št. 37) vložila Republika Slovenija zavrnilo. Ugotovilo je, da je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) dolžnici zato, ker od februarja 2014 do maja 2015, ko je bila samostojna podjetnica in kot taka ni obračunala niti plačala prispevkov za socialno varnost, naknadno odmerila plačilo teh prispevkov v znesku 3.998,46 EUR. Zaradi prekrška, ki ga je storila s tem, da obračuna prispevkov za socialno varnost ni predložila, pa ji je FURS naložila v plačilo tudi globo višini 800,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da v postopku osebnega stečaja niti zamudnih obresti na neplačani davek niti globe mogoče šteti kot davek, pa čeprav se skladno z določilom 3. člena ZDavP-2 tudi globa šteje za davek. Glede na navedeno po presoji sodišča prve stopnje ni mogoče šteti, da je FURS dolžnici dodatno ali naknadno odmeril davek v višini več kot 4.000,00 EUR (3.998,46 EUR + 800,00 EUR). Zato svoje odločitve sodišče prve stopnje ni oprlo na določilo 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP(1), kot je predlagala upnica, pač pa na določilo tretjega odstavka(2) istega člena. Dolžnici je sicer verjelo, da se ni namerno izogibala obračunavanju in plačevanju socialnih prispevkov, saj je to njeno opustitev pripisalo njenemu neznanju in neplačevitosti. Ne glede na to pa je zavzelo stališče, da je dolžnici mogoče očitati, da je kršila načelo vestnosti in poštenja, 1) saj se ni pozanimala in poučila o obveznostih, ki jih mora izpolnjevati kot zavezanka za plačevanje davkov, to pa bi mogla in morala storiti, saj ima srednješolsko izobrazbo, zaradi česar 2) je bila dolžna upoštevati tudi interese tistih, katerim bi morala plačevati davke in prispevke, ko je pričela delovati kot samostojna podjetnica, tega pa ni storila.

2. Proti temu sklepu se je dolžnica pravočasno pritožila (zap. št. 52). Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil insolvenčnega postopka. Iz njenega predloga smiselno izhaja, naj pritožbeno sodišče primarno izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upnice zavrne, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je 26. 4. 2016 začel veljati z G novelo spremenjeni ZFPPIPP in da ta spremenjeni ZFPPIPP skladno z določilom tretjega odstavka 34. člena Novele ZFPPIPP-G velja tudi za nazaj. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s prvostopenjsko argumentacijo, da znesek globe, ki je izrečen dolžniku zaradi kršitve davčnih predpisov, ne sodi v seštevek tistih 4.000,00 EUR davkov ali prispevkov iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki predstavlja mejo za obstoj domneve o zlorabi dolžnikove pravice do odpusta obveznosti. V prid pravilnosti tega stališča pritožbeno sodišče opozarja tudi na določilo 3. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Po tem določilu odpust obveznosti na globe ne učinkuje. To pomeni, da mora dolžnik izrečeno globo plačati, tudi če so mu obveznosti v postopku osebnega stečaja odpuščene. Taka ureditev pa je dodatni argument za pravilnost prvostopenjskega stališča, da izrečena globa ne predstavlja tistega dela davčnih dajatev, ki je kot limit naveden v 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj izrečena globa v postopku osebnega stečaja ne deli iste usode kot ostale davščine.

5. Skladno s prvim odstavkom spremenjenega 399. člena ZFPPIPP je namen odpusta obveznosti vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

6. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo iz tretjega odstavku spremenjenega 399. člena ZFPPIPP (glej 2. sprotno opombo). Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno (prim. prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Dr. Nina Plavšak v Komentarju G-novele ZFPPIPP(3) poudarja, da pravico do odpusta obveznosti zlorablja dolžnik, ki uveljavlja to pravico: - če svojih obveznosti ni zmožen izpolniti, ker je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri prevzemanju ali izpolnjevanju svojih obveznosti ali pri razpolaganju s svojim premoženjem ravnal nevestno ali nepošteno, ali - če iz njegovega premoženjskega položaja izhaja, da je zmožen izpolniti vse svoje obveznosti v celoti.

Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka (dispozicija) za dovoljenost odpusta obveznosti (uveljavljanja pravice do odpusta obveznosti), ima značilnost pravnega standarda.

Pri presoji, ali ima dolžnikovo ravnanje značilnost nevestnega oziroma nepoštenega ravnanja, se dr. Plavšakova sklicuje(4) na najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti (nevestnega in nepoštenega ravnanja dolžnika), ki so kot izpodbojna domneva določeni v četrtem odstavku spremenjenega 399. člena ZFPPIPP. Takih dejanj pa upnik dolžnici še zdaleč ni očital. 7. Kot je pojasnjeno v 1. točki obrazložitve, je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP. Obstoja dejanskega stanja iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP pa upnik ni zatrjeval, pač pa je to določilo le v celoti povzel v svojem ugovoru (zap. št. 37). Upnik torej v ugovoru ni navedel niti ene okoliščine, s katero bi konkretiziral obstoj takih ravnanj dolžnice v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, iz katerih bi izhajalo, da bi bil odpust obveznosti dolžnici v nasprotju z namenom odpusta obveznosti. Kot rečeno, je utemeljeval izključno obstoj zlorabe skladno s 1. točko četrtega odstavka 339. člena ZFPPIPP. Pri odločanju o odpustu obveznosti pa sodišče (tako tudi dr. Nina Plavšak v istem komentarju) po uradni dolžnosti ne ugotavlja ali dolžnik s predlogom za odpust obveznosti zlorablja pravico do odpusta obveznosti - torej ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka (1. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP). Sodišče stopnje pa je storilo prav to, kot pravilno opozarja pritožnica. V izpodbijanem sklepu je samo iskalo argumente za presojo, da je pri dolžnici podan dejanski stan iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. S tem je prekoračilo zahtevek upnika. Prav to kršitev pa uveljavlja pritožnica (tretji odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ob upoštevanju določila 357. člena ZPP, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

8. H zgornji obrazložitvi morda ne bo odveč dodati, da imajo skladno s pravno teorijo(5) značilnost nevestnega ali nepoštenega ravnanja tudi kršitve dolžnikovih obveznosti iz 383.b, 384., 386. in 401. člena ZFPPIPP. Tudi te kršitve so ovira za odpust obveznosti (predpostavka nedovoljenosti odpusta obveznosti), ki jo sodišče presoja na ugovor upnika ali upravitelja (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP). Ravnanje dolžnika v skladu s temi obveznostmi mora upravitelj preverjati v okviru nadzora po drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP.

9. Torej je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, saj je kot ravnanje v nasprotju s poštenostjo in vestnostjo iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP štelo tiste opustitve dolžnice, ki se jih sicer ni zavedala, a bi se jih po oceni sodišča prve stopnje morala in mogla zavedati. Ta standard pa je glede na zgornjo obrazložitev prestrog, kot pravilno opozarja tudi pritožnica. Presoja, da bi se dolžnica mogla in morala zavedati svojih obveznosti, pa se jih ni, ne zadošča za zaključek, da so bile zaradi tega njene opustitve do te mere zavržne, da bi bil odpust obveznosti v nasprotju z namenom instituta odpusta dolga.

Op. št. (1): Četrti odstavek: Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v naslednjih primerih: 1. če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov: Op. št. (2): Tretji odstavek: Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti).

Op. št. (3): Odvetnik, 2016, št. 76, str. 17. Op. št. (4): ibid. Op. št. (5): ibidem