Jedro

S pritožbo se nasprotna udeleženka zavzema za večjo finančno obremenitev, torej da se plačilo celotnega stroška izvedenke naloži njej, kar že na prvi pogled ni v njeno korist. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka oproščena plačila stroškov postopka, je takšno zavzemanje razumljivejše, vendar tudi slednje ne spremeni zaključka, da bi se z odločitvijo sodišča druge stopnje o njeni pritožbi, njen položaj lahko izboljšal.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Nasprotna udeleženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odmerilo nagrado za izdelavo pisnega izvedeniškega mnenja sodni izvedenki za psihologijo otrok in mladostnikov A. A. v bruto znesku 918,00 EUR (točka I. izreka) ter odredilo potreben obračun prispevkov in davkov (točki II. in III. izreka). V točki IV. izreka je odločilo, da plačilo nagrade, stroškov, prispevkov v skupni višini 1.004,11 EUR izvrši Finančno računovodska služba sodišča, in sicer do polovice iz sredstev sodišča, do polovice pa iz naslova nasprotni udeleženki odobrene brezplačne pravne pomoči na temelju odločbe Okrožnega sodišča na Ptuju Bpp 556/2020 z dne 19. 11. 2020. V točki V. izreka je odredilo, da se nagrada v bruto znesku 918,00 EUR nakaže na bančni transakcijski račun izvedenke.

2. Zoper IV. točko izreka vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Meni, da je sodišče z odločitvijo, da se polovica nagrade, stroškov in prispevkov za delo sodne izvedenke poravna iz sredstev sodišča, napačna in ne izhaja iz podatkov spisa, zaradi česar očita kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V nadaljevanju povzema potek postopka, v katerem se odloča o zaupanju mladoletnih otrok strank nepravdnega postopka v varstvo in vzgojo. Poudarja, da je sodišče dokazni predlog nasprotne udeleženke z dokaznim sklepom dopustilo ter njej naložilo, da v roku 30 dni založi predujem za izvedenca v znesku 500,00 EUR. Predlagatelju sodišče ni naložilo plačila predujma, zato sodišče ni imelo niti dejanske niti pravne podlage, da bi stroške dela sodne izvedenke delilo po polovici in določilo različen režim njihovega plačila. Ne obstaja nobena podlaga za bremenitev predlagatelja niti sredstev sodišča s temi stroški. Sodišče bi moralo odločiti z vidika nasprotne udeleženke, ki ima v ta namen odobreno brezplačno pravno pomoč. Kljub odločitvi, ki jo neposredno še ne obremenjuje, ima pravni interes za vložitev te pritožbe. S tem, da mora predlagatelj kriti eno polovico stroškov izvedenke, bo pridobil pravico do uveljavljanja teh stroškov v breme nasprotne udeleženke, vse na temelju določbe 55. in 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Tudi dejstvo, da namerava sodišče o teh stroških še odločati, kar izhaja iz obrazložitve, ko sodišče navaja, da predstavlja odločitev le začasno odločitev, govori, da ima nasprotna udeleženka še toliko večji interes, da se tudi o tej sporni polovici stroškov odloči pravilno ter v skladu s podatki spisa.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP1). Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 5. V točki IV. izreka, zoper katero se nasprotna udeleženka pritožuje, je sodišče naložilo Finančno računovodski službi izvršitev plačila nagrade, stroškov in prispevkov sodne izvedenke klinične psihologije otrok in mladostnikov v skupni višini 1.004,11 EUR in določilo, da se ta znesek do polovice plača iz sredstev sodišča, do druge polovice pa iz naslova, nasprotni udeleženki odobrene brezplačne pravne pomoči2. Nasprotna udeleženka želi s pritožbo doseči, da se bi plačilo celotne nagrade, stroškov in prispevkov sodne izvedenke izvršilo iz naslova njej odobrene brezplačne pravne pomoči. Za takšno odločitev navaja vsebino zapisnika naroka, na katerem je sodišče ta dokaz dopustilo ter nasprotni udeleženki odredilo plačilo predujma v znesku 500,00 EUR.

6. S pritožbo se nasprotna udeleženka zavzema za večjo finančno obremenitev, torej da se plačilo celotnega stroška izvedenke naloži njej, kar že na prvi pogled ni v njeno korist. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka oproščena plačila stroškov postopka, je takšno zavzemanje razumljivejše, vendar tudi slednje ne spremeni zaključka, da bi se z odločitvijo sodišča druge stopnje o njeni pritožbi, njen položaj lahko izboljšal. Tudi ne drži, da je njen pravni interes za vložitev te pritožbe utemeljen z določbami o odločanju sodišča glede povračila pravdnih stroškov v družinskih postopkih. 40. člen ZNP-1 določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške razen če zakon določa drugače. Drugi odstavek pa, da če so nastali skupni stroški, odloči sodišče po prostem preudarku v kakšnem razmerju jih udeleženci krijejo. Glede na skladno sodno prakso odločanja o plačilu stroškov izvedencev v družinskih zadevah kakršna je obravnavana, ni pritrditi pritožbi, da bodo celotni stroški naloženi predlagateljici. Utemeljeno ni niti pritožbeno sklicevanje na peti odstavek tega člena, ki določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka, povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se njemu primerilo, ker se ta določba ne nanaša na stroške izvedencev.

7. Tudi navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da odločitev predstavlja le začasno odločitev, ne utemeljuje pravnega interesa nasprotne udeleženke za vložitev pritožbe. Zapis „začasno“ se nanaša na odločitev, da se do polovice stroški plačila izvedenke začasno založijo iz sredstev sodišča, ker jih predlagatelj (še) ni poravnal3. Sodišče je namreč ocenilo, da je v obravnavanem postopku, kjer se odloča o spremembi zaupanja mladoletne hčerke in sina udeležencev postopka v varstvo in vzgojo ter o določitvi preživnine in ureditvi stikov, izvedenec s področja psihologije, dokaz, ki ga je potrebno izvesti.

8. Ugotovitev, da nasprotna udeleženka s pritožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati, narekuje posledico, da obravnavana pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.

9. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

1 Določba 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) o subsidiarni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP). 2 Odločba Bpp 556/2020 z dne 19. 11. 2020. 3 Določba 55. člena ZNP-1.