Jedro

V primeru, ko gre za ključen dokaz, mora biti opredelitev do navedb, s katerimi stranka izpodbija ta dokaz, na podlagi izvedene dokazne ocene toliko bolj skrbna, razumna in dosledna, da je moč šteti, da je stranki zagotovljeno pošteno sojenje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnica s tožbo zoper šest zakonitih dedičev in oporočno dedinjo zahteva, naj se ugotovi, da je pokojni A. A. napravil lastnoročno oporoko z dne 27. 10. 1997, s katero jo je določil za dedinjo vsega svojega premoženja, izvirnik pa je bil po naključju ali dejanjem koga drugega uničen, izgubljen, skrit ali založen, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, zato ima oporoka z dne 27. 10. 1997 učinek veljavne oporoke.

2.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek in tožnici naložilo, da tožencem po pravnomočnosti sodbe povrne pravdne stroške.

3.Tožnica v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku in priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Prva in šesta toženka se v odgovorih na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata pritožbene stroške.

5.Pritožba je utemeljena.

6.V predmetni zadevi je sodišče druge stopnje o gornji tožničini pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 127/2020-I z dne 28. 2. 2022 že odločilo s sodbo I Cp 41/2023 z dne 17. 3. 2023. Vrhovno sodišče je s sklepom II Ips 29/2024 z dne 4. 12. 2024 ugodilo tožničini reviziji, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. Sodišču druge stopnje je dalo napotke za nadaljnje delo: (i) da po uradni dolžnosti pazi, ali ne gre v konkretnem pravdnem postopku za obravnavo istega pravnega razmerja, ki je že predmet druge pravde, (ii) da odgovori na pritožbene navedbe tožnice v zvezi z zatrjevanim neujemanjem tožničine izpovedbe in ostalih dokazov z listino z imenom "Skrbništvo nad g. A. A." (pod prilogo A9) (iii) ter da se opredeli še do pritožbenih navedb v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje tožničinega moža, ki naj bi izpovedal o srečanju s C. C.

7.V času, ko je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi odločilo z izpodbijano sodbo, je bilo s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1793/2017 z dne 5. 8. 2018 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2271/2016 z dne 13. 4. 2017 pravnomočno razsojeno, da oporoka pokojnega A. A. z dne 1. 9. 1999 "ne obstoji in je nična". Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugovor res iudicata zavrnilo.

8.Tik pred izdajo sodbe I Cp 41/2023 z dne 17. 3. 2023 je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1891/2022 z dne 7. 3. 2023 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2271/2016-I ugodilo predlogu za obnovo postopka (sedaj pod P 164/2023-I). Predmetni pravdni postopek in pravdni postopek P 164/2023-I sta tako v fazi, ko je treba na visečnost pravde paziti po uradni dolžnosti, na kar je v razveljavitvenem sklepu II Ips 29/2024 opozorilo že revizijsko sodišče.

Glede litispendence

9.Pogoja za upoštevanje t.i. litispendence sta istovetnost pravdnih strank in istovetnost tožbenega zahtevka. V zvezi s slednjim pogojem sodna praksa sledi spoznanjem ekvivalenčne teorije, ki pri presoji objektivne identitete tožbenega zahtevka enakovredno upošteva dva elementa: tožbeni predlog in dejansko podlago tožbenega zahtevka.

10.Tožnica v predmetni zadevi svoj zahtevek utemeljuje s trditvami, da je oporoko z dne 27. 10. 1997 uničil tretji in ne tožnik sam. Te trditve v zadevi P 164/2023-I niso postavljene. Že samo dejstvo, da tožba v predmetni zadevi izhaja iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba v zadevi P 164/2023-I, kaže na to, da ne obstoji procesna ovira za vsebinsko odločitev v konkretni zadevi (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ker ne gre za isto dejansko podlago, ni treba nadalje presojati, ali sta tožbena predloga v obravnavani zadevi in v zadevi P 164/2023-I morebiti medsebojno izključujoča, ter ali bi sodba, izdana glede ene zakonite dedinje, imela učinek tudi glede vseh drugih zakonitih dedičev in druge oporočne dedinje. Eventualna rešitev predhodnega vprašanja v zadevi P 164/2023-I, ali je bila oporoka z dne 27. 10. 1997 preklicana in uničena s strani samega zapustnika, bi namreč zaradi drugačnega tožbenega temelja v tej zadevi imela učinek samo v pravdi, v kateri je to vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP).

Glede pritožbe

11.Pritožba izpostavlja, da bi se sodišče prve stopnje moralo v izpodbijani sodbi opredeliti do tožničinih navedb, da izpovedba sedme toženke ni resnična iz razloga, ker nasprotuje listini "Skrbništvo nad g. A. A." (v spisu pod prilogo A9). Trdi, da v tej listini z dne 12. 3. 2003, katero je sodišče prve stopnje povsem spregledalo, sedma toženka podrobno opisuje skrbništvo nad zapustnikom, ki zajema datumski in mestoma tudi po urah zapisan potek njegovega življenja v zadnjih tednih pred smrtjo. Navaja, da obstoji neskladje med izpovedbo sedme toženke in vsebino tega njenega sestavka, pri čemer poudarja razlike v datumih vstopa v sef, osebah, ki so sef obiskovale in izpostavlja, da zapustniku zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi premagal 30 stopnic, kolikor jih je vodilo do sefa.

12.Gornji očitek pritožba pravilno pravno opredeljuje kot očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kateri sankcionira kršitve postopka, ki na ustavni ravni predstavljajo kršitev pravice do enakega varstva oziroma pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave RS). Stranka ima namreč pravico, da se v postopku izjavi. Po 212. členu ZPP ima tako pravico navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli1. V primeru, ko gre za ključen dokaz, mora biti opredelitev do navedb, s katerimi stranka izpodbija dokaze nasprotnika, na podlagi izvedene dokazne ocene toliko bolj skrbna, razumna in dosledna, da je moč šteti, da je stranki zagotovljeno pošteno sojenje (8. člen ZPP).

13.V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izvirnik oporoke uničil zapustnik vpričo sedme toženke. Nosilni dokaz, na katerega je oprlo to odločilno dejansko ugotovitev, je bil dokaz z zaslišanjem sedme toženke2. Upoštevaje ključnost dokaza bi se moralo sodišče prve stopnje izrecno opredeliti tudi do tožničinih navedb, da se izpovedba sedme toženke ne ujema z njenim opisom dogodkov v listini "Skrbništvo nad g. A. A.". Gre za dopustne ter za odločitev relevantne navedbe, na katere s strani sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo izrecno odgovorjeno. Iz sodbenih razlogov pa tudi ni moč razbrati, da se je sodišče prve stopnje seznanilo s pritožbeno izpostavljenimi argumenti stranke in da jih je obravnavalo. Zato je podana uveljavljana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14.Zaradi ugotovljene procesne kršitve, ki že sama po sebi pomeni razlog za razveljavitev, pritožbeno sodišče utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni presojalo.

15.Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj bi o dokazu pod prilogo A9 ter o njegovi povezavi oziroma vplivu na druge dokaze prvič razpravljalo šele na pritožbeni obravnavi. Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb tožnice, katere je prvo sodišče ob tokratnem sojenju prezrlo, bi zaradi dopolnjevanja postopka z ugotovitvami o verodostojnosti posameznih dokazov, pa tudi aktualiziranja vprašanj, ki se v času pravnomočnosti sodbe P 2271/2016-I niti niso zdela pomembna, pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja1. Posega v pravico strank do pritožbe v predmetni zadevi kakšna druga ustavna pravica strank ne utemeljuje. Zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pravica strank do sojenja v razumnem roku niti ne bo kršena (drugi odstavek 354. člena ZPP). Postopek namreč ne bo trajal dalj časa, kot če bi bil izveden pred pritožbenim sodiščem, saj bi tudi pritožbeno sodišče moralo v zadevi opraviti obravnavo (347. člen ZPP). Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, sodbo prvostopnega sodišča razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

16.Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje niso potrebni, saj so dovolj jasno razvidni iz gornje obrazložitve. Posebej velja izpostaviti le, naj v novem sojenju ne ostane prezrta določba 300. člena ZPP glede možnosti združitve postopkov2. Ne glede na fazo postopka P 164/2023-I3 namreč ni moč spregledati, da se v obeh pravdnih zadevah v pretežni meri obravnava povsem isto procesno gradivo, glede katerega že razlogi smotrnosti narekujejo izdajo enotne sodbe.

17.Odločitev o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, se zaradi razveljavitve pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-373/97.

2Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ocenjevalo več izpovedb sedme toženke, in sicer tako v povezavi z izpovedbo tožnice ter prve toženke kot številnimi drugimi listinami v spisu (npr. izjavama B. B., izvirnikom pisemske ovojnice z žigom z dne 30. 8. 2002, razlogi sodbe I Cp 1793/2016, dopisom pokojnega B. A., notarskim zapisom izjave C. A. in D. A., pristopov do zapustnikovega sefa, zapustnikovega sporočila, ki je ostalo v sefu po njegovi smrti, izjave zapustnika z dne 12. 6. 2002...).

3Stališče, da mora biti pravica do izjave spoštovana na obeh stopnjah, je zavzeto v odločbah Ustavnega sodišča RS Up-232/99 in Up-3/00.

4Več N. Betetto v L. Ude et al.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 637 in nasl.

5Na dne 12. 9. 2024 je bila sprejeta odločitev o zaključku glavne obravnave, vendar je bila izdaja sodne odločbe pridržana "do poteka roka iz 125.a člena ZPP ter do poteka roka za izjavo pravdnih strank na pribavljen original smrtovnice ter morebitno izjavo nasprotne stranke na izjavo stranke na smrtovnico".