Jedro

Neutemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilni dokazni oceni. Zaradi tožničinega zatrjevanja o zmanjšani delovni zmožnosti, je sodišče s pomočjo izvedenskega organa, kot pravilno prepoznalo izpodbijano odločitev toženke o preostali delovni zmožnosti tožnice. Pritožbeno sodišče sprejema vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje se je v 14. točki obrazložitve sodbe argumentirano opredelilo do ugotovitev sodne izvedenke glede zmožnosti tožnice opravljati ustrezno delo, upoštevajoč stvarne razbremenitve v krajšem delovnem času 6 ur dnevno, 30 ur tedensko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 6. 2020 in z dne 10. 2. 2020 in da se tožnico razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela na drugem delu, z že priznanimi omejitvami z odločbo z dne 10. 2. 2020, pri čemer se omejitev ročnega premeščanja bremen do največ 7 kg spremeni v omejitev do največ 5 kg, v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko ter na priznanje pravice do delnega nadomestila.

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo v celoti, smiselno zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločitev in ji v okviru III. kategorije prizna pravico do krajšega delovnega časa 4 ure dnevno, 20 ur tedensko ter stvarno razbremenitev do dvigovanja bremen maksimalne mase 5 kg. Opozarja na mnenje skupine strokovnjakov inštituta A. po pettedenskem intenzivnem ukvarjanju s tožnico. Njihov interdisciplinarni program je edini odkril realne vzroke dotedanjih zdravstvenih težav, kakšno je njeno trenutno stanje ter vizijo slabšanja njenega zdravja v prihodnosti. Za preprečitev slabšanja zdravja so ji svetovali časovno razbremenitev za 4 ure dnevno ter razbremenitev opravljanja dela z bremeni do največ 5 kg v dopoldanskem času, ko je utrujenost manjša, brez dela na normo in vsiljenega tempa. Kljub vsem ostalim priznanim omejitvam ne zmore delovnika več kot štiri ure na dan. Razliko dveh ur od priznane časovne razbremenitve šestih ur pokriva z osebnim letnim dopustom in bolniškim staležem. Ker se je njeno zdravstveno stanje slabšalo, je bila prisiljena poiskati dodatno zdravniško pomoč ortopeda in zahtevati ponovno oceno v Centru za poklicno rehabilitacijo. Predložila je poročilo fizioterapije, ki jo je obiskala po napotilu osebne zdravnice.

3. V odgovoru na pritožbo toženka opozarja na časovne meje pravnomočnosti, glede novih zdravniških izvidov. Poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja po dokončni odločbi toženke je lahko le predmet novega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upoštevajoč drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 6. 2020 in odločba št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 2. 2020, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznano pravico do dela na drugem delu s stvarnimi omejitvami, v krajšem delovnem času 6 ur dnevno, 30 ur tedensko.

7. Neutemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilni dokazni oceni. Zaradi tožničinega zatrjevanja o zmanjšani delovni zmožnosti, je sodišče s pomočjo izvedenskega organa, kot pravilno prepoznalo izpodbijano odločitev toženke o preostali delovni zmožnosti tožnice.1 Pritožbeno sodišče sprejema vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje se je v 14. točki obrazložitve sodbe argumentirano opredelilo do ugotovitev sodne izvedenke glede zmožnosti tožnice opravljati ustrezno delo, upoštevajoč stvarne razbremenitve v krajšem delovnem času 6 ur dnevno, 30 ur tedensko.

8. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je sodna izvedenka z dodatnimi strokovnimi in življenjsko sprejemljivimi pojasnili izpodbila tožničino trditev, da lahko tudi prilagojeno delo opravlja le v krajšem delovnem času 4 ur dnevno, 30 ur tedensko. Fibromialgija kot kronična bolezen tožnici povzroča bolečino, ki ji skrajša zmožnost za delo za polni delovni čas, vendar ji hkrati stvarne razbremenitve omogočajo zadostno razbremenitev, da bi ob upoštevanju časovne razbremenitve dveh ur, zmogla ustrezno delo opravljati brez poslabšanja svojega zdravstvenega stanja.

9. Pravilna je ugotovitev sodišča v 12. točki obrazložitve, da se tožnica ne sme osredotočati samo na končno oceno rehabilitacijskega organa. Le- ta primarno ni organ za ocenjevanje delazmožnosti v tem socialnem sporu, saj naloga rehabilitacijskega organa, na katerega ugotovitve se sklicuje tožnica, ni identičen z nalogo sodne izvedenke. Izvedenka oblikuje mnenje na podlagi svojega strokovnega znanja, določenih dejstev iz zapisov specialistov o njenem stanju, kliničnem statusu in ob osebnem pregledu. Bistvena sta v izvidih zavedena simptomatika in opis stanja, na podlagi katerih izvedenka objektivizira svojo strokovno oceno tožničine delazmožnosti.

10. Sodišče se je ustrezno opredelilo tudi do ugotovitev inštituta A. ter ostalih specialistov v 14. točki obrazložitve sodbe. Nenazadnje je tudi ocena sodne izvedenke oblikovana upoštevajoč ugotovitve lečečih specialistov o tožničinem statusu, kar pa ne pomeni, da bi sodna izvedenka morala slediti tudi priporočilom lečečih specialistov.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni s priznano pravico do dela na drugem delu s stvarnimi omejitvami, s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, 30 ur tedensko od 11. 12. 2019 dalje.