Jedro

Z razlago vsebine oporoke ni dopustno dopolnjevati. Ker v oporoki ni zapisa, da zapustnica razpolaga z vsem svojim premoženjem, ali da njena poslednja volja, poleg razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem, vključuje tudi razpolaganje z drugimi oblikami premoženja, je pravilna razlaga, da je zapustnica razpolagala s premičnim in nepremičnim premoženjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je o dedovanju zapuščine, ki obsega delnice in denarna sredstva, odločilo na podlagi zakonitega dedovanja. Za dediča je razglasilo vdovca J. K. in sina D. Ž., vsakega do 1/2 celotne zapuščine. Ugotovilo je, da je z lastnoročno oporoko zapustnica sinu D. Ž. zapustila premično in nepremično premoženje, česar pa v času smrti ni imela.

2. Pritožuje se dedič D. Ž. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da upoštevajoč zapustničino poslednjo voljo iz oporoke z dne 26.4.1995, celotno zapuščino podeduje sin D. Ž. Sklicuje se na zapis v oporoki: „V primeru smrti zapuščam vse svoje premoženje edinemu in glavnemu dediču sinu D. Ž.“ Zavzema se za tako razlago oporoke, da je zapustnica razpolagala z vsem svojim premoženjem, torej tudi z denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji. Zapustnica je z oporoko za edinega in glavnega dediča določila sina, medtem ko možu ni zapustila prav ničesar. To pa zato, ker ima mož svoje lastno stanovanje in zato, ker z njim nima otrok. Izrecno je določila, da naj se mož iz njenega stanovanja, ki ga uporablja občasno, po njeni smrti izseli; iz njega pa lahko odnese samo svojo osebno garderobo. Trdi, da je iz oporoke razviden oporočiteljičin namen, da vse njeno premoženje podeduje sin.

3. Vdovec J. K. je na pritožbo odgovoril. Opozarja, da pritožba citat iz oporoke napačno povzema. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dediča si različno razlagata oporoko. Sodišče prve stopnje je pritrdilo razlagi, za katero se zavzema vdovec J. K.: da je zapustnica z oporoko razpolagala samo s premičnim in nepremičnin premoženjem, ne pa z vsem svojim premoženjem.

6. Pravila za razlago oporoke so določena v 84. čl. Zakona o dedovanju. Prvi odstavek 84. čl. Zakona o dedovanju vsebuje temeljno razlagalno pravilo: Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je iz oporoke ta namen razviden. Oporočiteljica je v oporoki kar na dveh mestih (v drugem in v četrtem odstavku) zapisala, da sina D. Ž. določa za dediča premičnega in nepremičnega premoženja. Zapis iz četrtega odstavka, ki ga povzema pritožba, se glasi: „V primeru moje smrti zapuščam vse svoje premoženje, tako premičnine in nepremičnine, ki jih imam na Viru edinemu in glavnemu dediču sinu D. Ž.“. Pritožba, ki tega zapisa ne povzema v celoti, je zavajajoča. Izpušča namreč ključni vrinjeni stavek „tako premičnine in nepremičnine“, s čemer oporoki daje drugačen pomen, kot ga ima njen četrti odstavek in oporoka kot celota.

7. Pritožnik želi v oporoko vnesti nekaj, kar v njej ni vsebovano. S svojo razlago oporoko dopolnjuje, kar ni dopustno. Ker v oporoki ni zapisa, da zapustnica razpolaga z vsem svojim premoženjem, ali da njena poslednja volja, poleg razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem, vključuje tudi razpolaganje z drugimi oblikami premoženja, je prvostopenjska razlaga oporoke pravilna.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi drugega odstavka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena in prvostopenjska odločitev potrjena.