Jedro

Začasna odredba, ki je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ), se skladno s 161. členom DZ izda le, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. To pomeni, da bi morala nasprotna udeleženka za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katero bi se predlagatelju naložilo, da še pred koncem postopka plačuje višjo preživnino od tiste, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo, izkazati, da bo sicer A. A. utrpela, ali je zelo verjetno, da bo utrpela škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). To ji ni uspelo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotne udeleženke (NU) za izdajo začasne odredbe za določitev višje preživnine za mld. A. A., in sicer v višini 250,00 EUR mesečno.

2. NU v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga višjemu sodišču, naj opravi narok ter v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno naj sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek drugemu sodniku. Sodišče je predlog zavrnilo brez zaslišanja strank. Poudarja, da je brezposelna in brez dohodka, socialna pomoč in otroški dodatek pa se po ustaljeni sodni praksi ne štejeta med dohodek, ki se upošteva pri odmeri preživnine. Brez svoje krivde ni zaposlena in glede na njeno starost je prognoza njene socialne varnosti slabša. Predlagatelj ne izvaja stikov že več kot eno leto, zato je celotno breme preživljanja otroka na njej. Sodišče je ni zaslišalo glede spremenjenih okoliščin, dejansko stanje je tako nepopolno razčiščeno in je podana kršitev po 8., 10., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Preživnina 140 EUR je bila določena že leta 2013, ko je bila A. stara eno leto, sedaj pa obiskuje šolo in so se njene potrebe bistveno povečale. Želi obiskovati aktivnosti, udeležuje se rojstnodnevnih praznovanj in tudi sama povabi prijateljice, počitniška nastanitev zanjo ni več brezplačna. Že leta 2013 je sodnica povedala, da je znesek 140 EUR najnižji, na katerega lahko pristane. Sodišče se glede tega ni opredelilo, tako je dejansko stanje nepopolno razčiščeno in je podana kršitev po 8., 10., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Stroški so se zvišali tudi zaradi sodnega postopka, saj mora A. voziti na nadzorovane stike na ... (teh stroškov je več kot 200 EUR na mesec), sedaj jo vozi še k zagovorniku otrokovih pravic v Ljubljano (še 80 EUR na mesec). Stroški so se povišali tudi zaradi A. poškodbe komolca, treba jo je bilo voziti na ortopedske preglede in preveze rane, plačati bivanje z A. v bolnišnici v času operacije in 14-dnevno bivanje v toplicah, potrebna bo nadaljnja dvoletna oskrba ran s silikonsko kremo. Voziti jo je morala na fizioterapijo v ..., plačati je morala izdelavo vložkov po meri v znesku 120 EUR. Za uporabo šolskega eAsistenta je treba plačati cca. 10 EUR. Sodišče se glede tega ni opredelilo, dejansko stanje je nepopolno razčiščeno in je podana kršitev 8., 10., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Mesečni stroški za A. znašajo 500 EUR. Ker je predlagatelj zaposlen, je prav, da nosi 2/3 teh stroškov, to je vsaj 330 EUR, minimalni del teh stroškov pa je v predlogu za izdajo začasne odredbe predlaganih 250 EUR. Predlagatelj jih bo zmogel, saj živi v maminem stanovanju in z vsakdanjimi življenjskimi stroški sploh nima opravka. Sodišče se glede tega ni opredelilo, tako je dejansko stanje nepopolno razčiščeno in je podana kršitev 8., 10., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča in opozarja, da NU tekom postopka spreminja višino stroškov za preživljanje A.; najprej je trdila, da znašajo 887 EUR, v pritožbi pa da 500 EUR. To izkazuje, da stroške ocenjuje nerealno. NU po svoji krivdi ni našla zaposlitve. Je polno delovno sposobna in bi v času pomanjkanja delavcev na trgu zlahka našla zaposlitev, če bi bila to njena volja. Tudi ni res, da NU sama preživlja otroka, saj on ves čas plačuje določeno mu preživnino. Neresni in žaljivi so očitki, da že več kot eno leto ne izvaja stikov. Zaradi neizvajanja in neomogočanja stikov je sprožil ta postopek in so bili stiki na CSD dogovorjeni sporazumno. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasna odredba, ki je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika – DZ), se skladno s 161. členom DZ izda le, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. To pomeni, da bi morala NU za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katero bi se predlagatelju naložilo, da še pred koncem postopka plačuje višjo preživnino od tiste, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo, izkazati, da bo sicer A. utrpela, ali je zelo verjetno, da bo utrpela škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). To ji ni uspelo.

6. Že v predlogu za izdajo začasne odredbe je NU, enako kot v pritožbi, navajala le, zakaj meni, da je treba leta 2013 določen znesek preživnine zvišati. To je utemeljevala s trditvami o zvišanih potrebah mld. A. in poudarjala, da je sama brezposelna in prejema le socialne transferje, predlagatelj pa je zaposlen, redno prejema plačo, zato mora nositi višje preživninsko breme. Nobenih navedb o ogroženosti otroka ni. Iz predloga samega torej pogoj za izdajo začasne odredbe – ogroženost otroka, ne izhaja. Prav tako ne iz pritožbenih navedb, v katerih pritožnica le dobesedno ponavlja navedbe iz predloga za izdajo začasne odredbe in nadaljnjih vlog, samo stroške za preživljanje A. ocenjuje nižje, kot jih je v predlogu za izdajo začasne odredbe.

7. Tudi sodišče samo (v postopkih za varstvo koristi otroka lahko izdaja začasne odredbe tudi po uradni dolžnosti, po uradni dolžnosti lahko izvaja tudi dokaze) glede na okoliščine konkretnega primera ne vidi razloga za izdajo začasne odredbe glede preživljanja hčerke strank postopka. Nesporno je, da predlagatelj redno plačuje preživnino okoli 150 EUR mesečno.1 NU prejema socialne transferje, vključno z otroškim dodatkom 117,05 EUR mesečno. Dejstvo, da že več let prejema socialne transferje, ne dokazuje, da ni pridobitno sposobna. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi NU aktivno iskala zaposlitev. Dolžnost vsakega pridobitno sposobnega starša pa je, da otrokom zagotovi sredstva za njihovo preživljanje. Sicer pa ni razloga, da ne bi starši del socialnih transferjev porabili tudi za preživljanje otrok.2 Tudi če oba starša živita skupaj z otroki, jih v primeru slabega premoženjskega stanja preživljata s pomočjo sredstev, ki jih pridobita od države. Otroški dodatek je itak izključno otrokom namenjena pomoč države.

8. Iz podatkov spisa tako ne izhaja, da A. zaradi pomanjkanja sredstev nastaja ali je verjetno, da ji bo nastala škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali njenem premoženju. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je odločitev o primerni preživnini, oziroma v konkretnem primeru ali je treba že določeno preživnino zvišati, stvar končne odločitve. To bo sodišče sprejelo po izvedbi celotnega dokaznega postopka. V postopku za izdajo začasne odredbe pa sodišče izvede le toliko dokazov, da z verjetnostjo ugotovi, ali je otrok ogrožen. Pritožbena graja glede nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljena. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo za odločitev o predlagani začasni odredbi relevantna dejstva. Začasne odredbe se izdajajo po v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Pravila o dokazni oceni ZPP (8. člen ZPP) se v postopku po predlogu za izdajo začasne odredbe uporabljajo le subsidiarno in smiselno (15. člen ZIZ) ter pri dokaznem standardu verjetnosti ne v polnem obsegu.3

9. Kritika v zvezi z ne izvedbo naroka ni utemeljena. V postopku po ZIZ sodišče odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok opravi le, kadar zakon tako določa, ali kadar je to smotrno (prvi in peti odstavek 29. člena ZIZ). Zakon naroka v postopku za izdajo začasne odredbe glede preživljanja mld. otrok ne predpisuje, zakaj naj bi bila izvedba naroka smotrna, pa pritožba ne obrazloži. Že pred podajo predloga za izdajo obravnavane začasne odredbe je sodišče izvedlo dva naroka, stranki pa sta v spis vložili številne pisne dokaze, tudi listine, ki se nanašajo na potrebe A. in finančne zmožnosti njenih staršev. Glede na to razpis posebnega naroka za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe ne bi bil smotrn. Sicer pa je v predlogu NU izrecno navedeno, naj sodišče izda začasno odredbo „po izpeljanem dokaznem postopku brez ponovnega zaslišanja predlagatelja in NU“ (5. stran predloga za izdajo začasne odredbe, list. št. 234 C spisa). Kršitve po 10. točki drugega odstavka 239. člena ZPP, ki je podana, če sodišče izda odločbo brez glavne obravnave, ki bi jo moralo opraviti, torej ni.

10. Kršitev po 8. točki drugega odstavka 239. člena ZPP je podana, če stranka zaradi nezakonitega ravnanja sodišča ni imela možnosti obravnavanja pred sodiščem. Stranki sta se o predlogu za izdajo začasne odredbe izjavili in sodišče je njune navedbe obravnavalo ter se v izpodbijanem sklepu do njih opredelilo. Dejstvo, da odločitev ni ugodna za pritožnico, ne pomeni, da njene navedbe niso bile obravnavane, pač pa, da ne utemeljujejo predlagane odločitve. Kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

11. Tudi kršitve po 14. točki drugega odstavka 239. člena ZPP ni. Iz razlogov sklepa izhajajo vsa odločilna dejstva, razlogi niso nejasni ali v medsebojnem nasprotju, izrek sklepa je jasen in razumljiv. Preizkus pravilnosti v izpodbijanem sklepu vsebovane odločitve je mogoč.

12. Navedb o tem, kaj naj bi sodišče prve stopnje narobe povzelo iz listin ali zapisnikov, v pritožbi ni. Višje sodišče samo pa tega ne sme ugotavljati, saj se morebitne kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne ugotavljajo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

13. Izpodbijana odločitev je torej materialnopravno pravilna in tudi nobenih procesnih kršitev ni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo NU kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Ker so stroški, ki nastanejo med postopkom v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), o teh pa sodišče odloči s končno odločbo (163. člen ZPP), je višje sodišče tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Plačuje valoriziran znesek preživnine, ki je bila leta 2013 določena na 140 EUR. 2 To izhaja iz odločb VS RS II Ips 186/2014 in II Ips 264/2016. 3 T. Pavčnik: Dokazni standard, Podjetje in delo, št. 6–7/2012, str. 1412.