Jedro

Izrek odločbe vodnogospodarskega inšpektorja ni določen, ker je stranki samo naloženo, da mora vzpostaviti prvotno stanje, ne da bi bilo konkretno navedeno, katera dejanja mora opraviti stranka. V odločbi tudi ni navedena pravilna pravna podlaga za izrečen ukrep.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega vodnogospodarskega inšpektorata z dne 16.10.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v določenem roku na priobalnem zemljišču ob potoku, kjer gradi ribnik, vzpostaviti prvotno stanje ter po izteku roka o izpolnitvi odločbe obvestiti organ, ki je odločbo izdal. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe navaja, da se po 47. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91) gradnja objektov, ki lahko vplivajo na spremembo v vodnem režimu, ne sme začeti, predno ni izdano vodnogospodarsko soglasje. Tožnik si za obravnavano gradnjo ni pridobil potrebnega vodnogospodarskega soglasja pristojnega upravnega organa. Z gradnjo je onemogočil odvajanje meteornih voda z višje ležečih zemljišč v potok, zato je ukrep prvostopnega inšpekcijskega organa pravilen in zakonit. Tožnik v tožbi navaja, da je ob poplavi leta 1990 potok poplavil njegov travnik, ga zasul s prodom, prav tako je bila zasuta tudi struga potoka. Ker vodnogospodarsko podjetje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni izvedlo sanacije struge potoka, je z dovoljenjem in pod nadzorstvom tega podjetja, to storil on na svoje stroške. Očistil je svoj travnik in poglobil strugo potoka in s tem materialom zgradil nasip, ki preprečuje poplave. Ker je gradbena inšpekcija zahtevala, da si mora za ta nasip pridobiti lokacijsko dovoljenje, je zanj zaprosil. Vodnogospodarski inšpektor pa je zahteval, da mora omogočiti odtok meteorne vode, kar je v predpisanem roku izvedel. Na svojem travniku je nameraval zgraditi ribogojnico, ker pa ni dobil vseh soglasij, je zgradil bazen, v katerega je napeljal vodo iz potoka. Ta bazen je iz več razlogov koristen. Ker je bilo sporno le odvajanje meteornih voda, kar je uredil, ne ve, zakaj se od njega zahteva tudi izsušitev bazena. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena iz razlogov, navedenih v njeni odločbi.

Tožba je utemeljena.

Sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ugotavlja, da je tožnik z gradnjo nasipa in ribnika izvršil nedovoljen poseg v vodni režim, kljub temu pa je njegovi tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. odstavka 208. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo) mora biti dispozitiv (izrek) odločbe določen. Določen je tisti izrek, ki je popoln in jasen tako, da v postopku (prisilne) izvršitve ne more biti sporno, kako je potrebno odločbo izvršiti. Po oceni sodišča je izrek prvostopne odločbe povsem nedoločen in nejasen in zato tudi neizvršljiv. S tem izrekom se tožniku samo nalaga, da mora na priobalnem zemljišču ob potoku vzpostaviti prvotno stanje. V izreku odločbe pa ni navedeno, kaj je konkretno potrebno storiti za vzpostavitev prvotnega stanja. Tako ni jasno, ali je tožnik dolžan v celoti odstraniti nasip ali samo omogočiti odvajanje meteornih voda, ali je dolžan izsušiti oziroma odstraniti ribnik (bazen) ali samo prenehati uporabljati vodo iz potoka ali vse to skupaj. Pri tem v izreku odločbe tudi ni navedeno, katere nedovoljene posege v vodni režim je tožnik izvršil, niti ni navedena parcelna številka in katastrska občina.

Razen navedene pomanjkljivosti glede izreka prvostopne odločbe sodišče tudi ugotavlja, da prvostopni in toženi organ ne dajeta pravilne pravne podlage za izrečen ukrep vodnogospodarskega inšpektorja. V obrazložitvi prvostopne odločbe je navedeno, da izrečen ukrep temelji na 2. alinei 74. člena že citiranega zakona o vodah. Izpodbijana odločba tožene stranke pa izrečen ukrep utemeljuje z določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79). Po tej določbi ima inšpektor, če ugotovi kršitev zakona, pravico in dolžnost, da odredi ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Po mnenju sodišča ta zakonska določba ne predstavlja neposredne materialnopravne podlage za odrejanje inšpekcijskega ukrepa. Pravna podlaga za odrejanje ukrepov inšpekcijskih organov je v ustreznih materialnih predpisih - za vodnogospodarsko inšpekcijo v določbi 74. člena zakona o vodah. Toda 2. alinea 74. člena zakona o vodah, na katero se sklicuje prvostopni organ, se očitno ne more uporabiti v tožnikovem primeru, saj ne gre za slabo vzdrževani vodnogospodarski objekt. Pravna podlaga bi v tožnikovem primeru lahko bila le 1. alinea citiranega člena, po kateri lahko vodnogospodarski inšpektor odredi prepoved rabe in izkoriščanja vode. Za odreditev odstranitve vodnogospodarskega objekta zgrajenega brez predpisanega lokacijskega dovoljenja, je po določbah 73. in 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pristojna urbanistična in ne vodnogospodarska inšpekcija.

Ker iz navedenih razlogov v upravnem postopku niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve, je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o upravnih sporih kot tudi zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).