Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščine, ali je lokacijska dokumentacija (LD) v skladu z urbanističnim redom občine, tožena stranka ni ugotovila, ni pa tudi navedla pravne podlage za odmike novogradnje in dovozne poti. Odmikov pa tudi ni mogoče preveriti glede na spisu priložene listine. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 26.10.1993.
Sekretariat občine je z odločbo dovolil investitorju na parc. št. 1092/7 gradnjo poslovno prodajnega objekta za prodajo avtomobilov in za skladiščenje avtomobilskih delov v izmeri 14,00 x 9,00 metrov. Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnice zoper lokacijsko dovoljenje. Tožnica je grajala prvostopenjsko odločbo zaradi dolžine zgradbe, odmika od njene parcele, osenčenja, urbanistične neurejenosti, posega v bivalno okolje in neustreznosti dostopa do novogradnje. Tožena stranka je ugotovila, da je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi 3. odstavka 3. člena odloka o urbanističnem redu v občini (Skupščinski dolenjski list, št, 7/68), 23. člena zakona o urbanističnem planiranju in 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. V zvezi s pritožbenimi navedbami je prvostopenjski upravni organ pojasnil, da je parc. št. 1092/7 na delu, kjer je predvidena gradnja, široka 21,00 m. Glede na dolžino objekta bo odmik od tožničine parcele 3,50 m. Zaradi dopustne dolžine 13,00 m, bo oddaljenost zgradbe od tožničine parcele znašala 4,00 m. Dostop do novogradnje bo oddaljen 1 m od parcelne meje tožnice.
Tožnica je s tožbo predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in navajala, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Upoštevati je treba, da je investitorjeva parcela na eni strani široka 21,50 m, na drugi pa le 16,50 m. Po podatkih katastra je parcela na delu, kjer bi naj stala novogradnja, široka le 19,00 m in ne 21,00 m, kar pomeni, da bodo odmiki manjši kot 4,00 m. Ta okoliščina ni bila upoštevana. Objekt torej ne more biti grajen na mestu, kot je določeno v lokacijskem dovoljenju. Tudi normalni dostopi niso mogoči, ker je investitorjeva parcela od obstoječe stanovanjske hiše do parcelne meje s tožnico široka le 3,00 m. Upoštevajoč odmik enega metra, normalni dostopi ne bodo mogoči. Tožnica je ponovila navedbe glede imisij in osenčenosti.
Tožena stranka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne. Poslala je upravne spise.
Prizadeta stranka je navajala, da tožnica ni navedla nobenih novih dejstev. Bojazen tožnice zaradi morebitnih imisij kaže, da želi preprečiti gradnjo.
Tožba je utemeljena.
V 1. odstavku 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 - ZUN) je določeno, da se lokacijski postopki, ki temeljijo na zazidalnih načrtih in urbanističnih redih v skladu z 82. členom tega zakona, vodijo po določbah zakona o urbanističnem planiranju. Tožena stranka v utemeljitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da sporna lokacija leži v območju, ki ga ureja urbanistični red (UR) in se sklicuje na 23. člen zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78 - ZUPl), ki med drugim določa, da lokacijsko dovoljenje izda pristojni organ v skladu z elementi urbanističnega reda. Toda v odloku o urbanističnem redu v občini Metlika (Skupščinski dolenjski list, št. 7/68) je v 4. alinei 3. odstavka 3. člena določeno, da je v G. dovoljena novogradnja obrtnih delavnic, vendar le za lokalne potrebe. Vsako novogradnjo je po obsegu, obliki in namenu prilagoditi osnovnemu konceptu obstoječe zazidave (2. odstavek 4. člena). Določeni so odmiki od obstoječih zgradb (8 m ali izjemoma manj, 5. točka 5. člena) in od glavnih cest (13. točka). Po 12. točki navedenega odloka mora imeti vsaka zgradba zagotovljen dostop do javne ceste ali javne poti.
Tožnica je v pritožbi zoper lokacijsko dovoljenje pa tudi v tožbi zoper izpodbijano odločbo dejansko zatrjevala, da lokacijska dokumentacija (oktober 1990, junij 1992) ni v skladu z navedenim urbanističnim redom občine. Tožena stranka te pomembne okoliščine ni ugotavljala in nanjo v izpodbijani odločbi tudi ni odgovorila. Tudi sicer je izpodbijana odločba (pa tudi lokacijsko dovoljenje) pomanjkljiva, ker ne navaja pravne podlage za odmik novogradnje in dovozne poti od parcelne meje s tožničino parcelo. V izpodbijani odločbi je navedeno, da bo odmik nove stavbe znašal 4,00 m, dovozne poti pa 1,00 m od meje s tožničino parcelo. Upravnemu spisu priložene skice (listi 1 in 2) in skice, ki jih je priložila tožnica, sklepa tožene stranke o odmikih ne potrjujejo. Iz geodetskih načrtov, ki sta priložena lokacijski dokumentaciji, ni mogoče ugotoviti odmikov, ker oba načrta nista dovolj pregledna, v enem pa novogradnja ni vrisana. Ker tožena stranka ni ugotavljala skladnosti lokacije z vsemi elementi urbanističnega reda, je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) izpodbijano odločbo odpravilo. Ta zakon je sodišče uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).