Jedro

Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (točka II izreka) sodišča prve stopnje razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe v delu, kjer je tožnik zahteval obračun in plačilo prikrajšanja pri osnovni plači za obdobje od oktobra 2010 do 31. 7. 2011, ustavilo postopek (I. točka izreka), zavrglo tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo vsakomesečnega prikrajšanja pri plači za čas od 1. 8. 2011 do 31. 5. 2012 (II. točka izreka) in naložilo toženi stranki, da je dolžna v 8 dneh tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 47,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (III. točka izreka).

Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške tožeče stranke skupaj za zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bil tožbeni zahtevek s sprejetjem ZNIRPJU v celoti izpolnjen, napačen. Zahtevek tožeče stranke bo namreč izpolnjen šele, ko bo tožena stranka plačala, kar je po pogodbi in zakonu dolžna plačati. Pravni interes tožeče stranke je podan, saj je za izvršitev terjatve sodba potrebna, ker določila ZNIRPJU niso neposredno izvršljiva.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je pritožba neutemeljena, saj je sodišče prve stopnje v tem delu pravilno zavrglo tožbeni zahtevek, zato predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da pa je v II. točki izreka sprejelo materialnopravno napačno odločitev.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo), saj glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU, Ur. l. RS, št. 100/2013) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo šele konec januarja 2015. Zaradi tega je po stališču sodišča prve stopnje tak tožbeni zahtevek preuranjen, poleg tega pa za odločitev o njem ni pravnega interesa, ker njegovo vsebino opredeljuje in izplačilo določa zakon.

Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke dejansko postale nedospele, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Zato bi moralo o tožbenem zahtevku sodišče meritorno odločiti, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. odstavek 365. člena ZPP).

Kljub razveljavitvi sklepa v II. točki izreka in izrecni navedbi tožeče stranke, da se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka, pritožbeno sodišče v odločitev o stroških postopka ni moglo poseči, saj je ta odločitev v korist tožeče stranke Sodišče prve stopnje pa bo v novem postopku moralo seveda odločiti o stroških, ki bodo strankama nastali.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.