Jedro

117. čl. ZZK-1 določa, da če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi - imetniku pravice v zemljiški knjigi - poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra. Takšnemu predlogu mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev. Teleološka razlaga omenjene določbe pokaže, da je namen instituta poočitve dovoliti vpis spremembe imena lastnika parcele v primerih jasnega, nedvoumnega oziroma nespornega pravnega nasledstva. Na slednje kaže tudi gramatikalna razlaga določbe, ki v ednini govori o spremembi v sodnem registru in priloženi listini, ki to izkazuje. V skladu s sistematsko razlago pritožbeno sodišče še opozarja, da je zemljiškoknjižni postopek nepravdni postopek, t.j. postopek, v katerem med udeleženci ni spora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pri nepremičninah, parc. št. 6/6, 6/7, 6/5 in 6/1, vse k. o. ..., last K. z. B, ne opravi vpis poočitve spremembe imena lastnika v V. B., proizvodnja in trgovina, d. d., C. b. C. 33. Pri parc. št. 6/6, 6/7, 6/5 in 6/1, vse k. o. ..., se izbriše poočitev spremembe in zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi poočitve.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Dn. št. …/2005 sklenilo, da se ugodi ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 28. 5. 2007 in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pri nepremičninah 6/6, 6/7, 6/5 in 6/1, vse k.o. ..., last K. z. B., poočiti sprememba imena lastnika v V.B. , proizvodnja in trgovina, d. d., C. b. C. 33, B, matična številka ..., pri omenjenih parcelah pa se dovoli izbris zaznambe zavrnitve poočitve in vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi poočitve.

2.

Zoper sklep se preko pooblaščenca pritožuje V. v. z. B., B, z. o. o., ki predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter ohrani v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je zavrnila predlog za poočitev spremembe imena lastnika. V pritožbi navaja, da se strinja z odločitvijo zemljiškoknjižne referentke, da iz priloženih listin predlagateljice ni mogoče razbrati sosledja sprememb oziroma nasledstev v lastništvu, ki bi vodila do dejstva, da je sedanja lastnica predlagateljica. Pravi naslednik K. z. B. je pritožnica in ne predlagateljica. Pri tem pojasnjuje, da je predlagateljica kot stranska udeleženka sodelovala v zadevi denacionalizacije kmetijskih zemljišč, ki so bile v lasti K. z. B., v kateri je bilo ugotovljeno, da je upravičenka do premoženja zadruge pritožnica, na čigar vlogo se je denacionalizacijski postopek tudi začel. Odločba o denacionalizaciji UE B št. .../93-B1403 z dne 19. 4. 2006 sicer še ni pravnomočna, saj je zoper odločbo sprožen upravni spor, opr. št. U …./2007, v katerem pa pritožnica nastopa kot stranska intervenientka.

3.

Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, ki navaja, da pritožnica za pritožbo nima pravnega interesa, saj v predmetni zadevi ne gre za vpis o pravnem prometu, ampak le za vpis o spremembi imena, s takšno spremembo, ki se ne dotika spremembe lastništva, pa pravni interes pritožnice ne more biti prizadet. Pritožnica svojega interesa ne utemeljuje in ne dokazuje, temveč ga le zatrjuje. V nadaljevanju pojasnjuje, kateri dokumenti, ki jih je predlagateljica predložila, dokazujejo njeno pravno nasledstvo. Navaja še, da je predlagateljica po pravnomočno zaključenem denacionalizacijskem postopku na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij sklenjene 30. 9. 2005 z D. S. U., družbo za svetovanje in upravljanje, d. o. o., ki je po pooblastilu države razpolagala s premoženjem, izločenim iz lastninjenja, ki v denacionalizacijskih postopkih ni bilo vrnjeno v naravi, odkupila parcelo 6/1 k. o. ... . V denacionalizacijskem postopku pritožnica ni dokazala pravnega nasledstva po K. z. B., saj je bil ustanovljena šele leta 1993. 4.

Pritožba je utemeljena.

5.

V 1. odst. 159. čl. Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003; v nadaljevanju ZZK-1) določa, da lahko pritožbo proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodnik, in proti sklepu o ugovoru vložijo udeleženci postopka. 32. čl. ZZK-1 v 4. tč. določa, da je udeleženec zemljiškoknjižnega postopka lahko tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. 30. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in nasl.; v nadaljevanju ZNP), ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi 2. odst. 120. čl. ZZK-1, določa, da lahko udeleženec oziroma kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V konkretnem primeru pritožnica ni sodelovala v postopku na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podan njen interes in da ta izhaja iz pritožničine trditve, da je sama pravna naslednica K. z. B., ki je bila zadnja vpisana kot lastnica predmetnih parcel, preden je prišlo do konkretnega postopka, kar pomeni, da ima interes, da se na mesto lastnika parcel vpiše sama. Trditev je - vsaj kar se tiče odločanja o obstoju pravnega interesa - dovolj ustrezno podkrepljena z odločbo o denacionalizaciji (priloga B3) ter drugimi priloženimi listinami pritožnice.

6.

117. čl. ZZK-1 (ki se še vedno uporablja na podlagi 32. člena ZZK-1A, Ur. l. RS 45/2008) določa, da če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi - imetniku pravice v zemljiški knjigi - poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra. Takšnemu predlogu mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev. Teleološka razlage omenjene določbe pokaže, da je namen instituta poočitve dovoliti vpis spremembe imena lastnika parcele v primerih jasnega, nedvoumnega oziroma nespornega pravnega nasledstva. Na slednje kaže tudi gramatikalna razlaga določbe, ki v ednini govori o spremembi v sodnem registru in priloženi listini, ki to izkazuje. V skladu s sistematsko razlago pritožbeno sodišče še opozarja, da je zemljiškoknjižni postopek nepravdni postopek, t. j. postopek, v katerem med udeleženci ni spora. V konkretnem primeru ni tako. Iz priloženih listin predlagatelja ob upoštevanju pritožbenih navedb ni mogoče enostavno zaključiti, da je predlagatelj pravni naslednik K. z. B., med udeležencema pa očitno obstaja spor o tem, kdo je pravni naslednik. Za ugotavljanje lastninske pravice nad predmetnimi parcelami in posledičnim vpisom v zemljiško knjigo bosta morali predlagateljica oziroma pritožnica sprožiti drug ustrezen postopek.

7.

Na podlagi navedenega je bilo treba pritožbi pritožnice ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter odločiti, da se predlagani vpis ne opravi ter da se izbrišejo vpisi, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika (3. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).