Jedro

Tožnik je na glavni obravnavi s pisno vlogo smiselno predlagal spremembo tožbe na odpravo odločbe tožene stranke z izdajo nove odločbe, s katero mu bo priznana pravica do invalidnine za telesno okvaro in vse ostale pravice od 8. 6. 2011 dalje ter na temelju 196. člena ZPIZ-2 povrnjena škoda z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Take predlagane spremembe tožbe sodišče prve stopnje utemeljeno ni dopustilo. V kolikor bi sodišče dopustilo predlagano spremembo tožbenega zahtevka v smeri, da se odpravi odločba tožene stranke in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje zaradi priznanja invalidnine (in celo drugih pravic iz invalidskega zavarovanja od 8. 6. 2011), ne bi bilo pogojev za meritorno sojenje v zadevi. Izpodbojne tožbe zoper pravnomočne upravne odločbe namreč niso dopustne.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sodno odločbo prvostopenjskega sodišča je izrečeno, da se sprememba tožbe ne dopusti (I. točka izreka). Z neizpodbijanim delom je nadalje razsojeno, da se odločbi št. ... z dne 7. 1. 2014 in št. ... z dne 23. 7. 2013 odpravita (II. točka izreka). Tožniku je priznana pravica do invalidnine za 5. stopnjo telesne okvare zaradi posledic bolezni v višini 46,43 EUR na mesec, ki se izplačuje od 1. 4. 2012 dalje z nadaljnjimi uskladitvami (III. točka izreka). Hkrati je odrejeno, da je tožena stranka dolžna zapadle zneske invalidnine tožniku izplačati v 8 dneh (IV. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka prvostopenjske sodne odločbe je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Predlaga spremembo sklepa, tako da se toženi stranki naloži izdaja nove odločbe, s katero mu bodo priznane vse pravice za telesno okvaro od 8. 6. 2011 dalje, oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Ker sodišče prve stopnje ni zavzelo nikakršnega stališča v zvezi z predlogom za izdajo nove upravne odločbe, pač pa spremembe tožbe ni dopustilo, meni da ima izpodbijani del sodne odločbe pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Na glavni obravnavi dne 18. 5. 2015 je predlagal spremembo tožbe tako, da se odpravi odločbi tožene stranke, ji naloži izdaja nove odločbe, s katero mu bo priznana invalidnina za telesno okvaro na podlagi mnenja IK II z dne 24. 10. 2013, vse ostale pravice po ZPIZ-1 od 8. 6. 2011 dalje ter na temelju 196. člena ZPIZ-2 povrne škoda od 8. 6. 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre izključno za spor o višji invalidnini za telesno okvaro (v nadaljevanju: TO) zaradi ugotovljene višje TO. Izpodbojna tožba je namreč vložena zoper drugostopenjsko odločbo z dne 7. 1. 2014 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 23. 7. 2013. S slednjo je bila namreč zavrnjena zahteva za priznanje pravice do višjega zneska invalidnine za TO. Ker gre v sodnosocialnih sporih praviloma za spor polne jurisdikcije, sta z neizpodbijanim delom sodbe zavrnilni odločbi tožene stranke odpravljeni in tožniku priznana pravica do invalidnine za 5. stopnjo TO od 1. 4. 2012 dalje v znesku 46,43 EUR mesečno. V tem obsegu je prvostopenjska sodba že pravnomočna.

5. Iz listin sodnega spisa sicer dejansko izhaja, da je tožnik na glavni obravnavi 18. 5. 2015 s pisno vlogo, sklicujoč se na 183. člen(1) Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), smiselno predlagal spremembo tožbe na odpravo odločbe ... z dne 15. 9. 2011 in naložitev toženi stranki izdajo nove odločbe, s katero mu bo priznana pravica do invalidnine za TO in vse ostale pravice od 8. 6. 2011 dalje, ter na temelju 196. člena ZPIZ-2 povrnjena škoda z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tako predlagano spremembo tožbe pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni dopustilo. Ne samo iz razloga, ker je tožena stranka spremembi nasprotovala in nesmotrnosti spremembe v okoliščinah konkretnega primera. V kolikor bi namreč sodišče dopustilo predlagano spremembo tožbenega zahtevka v smeri, da se odpravi odločba z dne 15. 9. 2011 in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje zaradi priznanja invalidnine (in celo drugih pravic iz invalidskega zavarovanja(2) od 8. 6. 2011), nebi bilo pogojev za meritorno sojenje v zadevi. Izpodbojne tožbe zoper pravnomočne upravne odločbe, niso dopustne. Tožbo z modificiranim tožbenim zahtevkom, kot je predlagano v pisni vlogi z dne 18. 5 2015 (list. št. 18), bi bilo potrebno kot nedopustno zavreči. 7. Iz predhodno navedenega razloga bi bila dopustitev spremembe tožbe na način, kot je predlagal tožnik, celo v njegovo škodo. Pisni odpravek prvostopenjskega sklepa sicer res nima razlogov glede predlagane vrnitve zadeve toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Vendar pa zaradi tega sodna odločba nima pomanjkljivosti, da je nebi bilo mogoče preizkusiti. Namesto vrnitve zadeve v ponovno upravno odločanje, ki je dopustna le v primerih, določenih v 82. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) je sodišče prve stopnje z neizpodbijanim delom sodbe samo razsodilo o pravici, višini in izplačevanju invalidnine. Zatrjevana procesna kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

8. Glede na 2. odstavek 184. člena ZPP pomeni sprememba tožbe spremembo istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Ko je tožba vročena toženi stranki, je za objektivno spremembo tožbe potrebna njena privolitev. Vendar lahko sodišče kljub nasprotovanju tožene stranke dovoli spremembo, če oceni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odstavek 185. člena ZPP). Takšno dejansko procesno stanje pa v predmetni zadevi zagotovo ni podano, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje in posledično predlagano spremembo utemeljeno zavrnilo.

9. Čeprav za presojo izpodbijanega dela prvostopenjske sodne odločbe (I. tč. izreka) pravno sploh ni relevantno, pritožbeno sodišče v zvezi s pritožnikovim vztrajanjem, da bi mu bilo potrebno pravico do izplačila višjega zneska invalidnine priznati že od 8. 6. 2011 dalje, le še pojasnjuje, da za kaj takega ni zakonskih pogojev. Četudi je IK II dne 24. 10. 2013 dodatno 30 % TO zaradi bolezni ugotovila od 7. 5. 2009 dalje, se lahko v okoliščinah konkretnega primera višji znesek invalidnine v skladu s 170. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1) izplačuje največ od 1. 4. 2012 dalje, kot je razsojeno s pravnomočnim delom prvostopenjske sodbe. Torej največ za 6 mesecev nazaj, računajoč od prvega dne naslednjega meseca po dne 26. 9. 2012 vloženi, oz. naknadno dopolnjeni zahtevi v predsodnem postopku.

10. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na temelju 2. odstavka 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nedovoljeni spremembi tožbe.

(1) Ki ne ureja vprašanja spremembe tožbe, temveč določa pogoje, pod katerimi lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo.

(2) Pri čemer niti ni jasno, katere pravice iz invalidskega zavarovanja je imel tožnik v mislih.