Jedro

Na predlog tretjega odloži sodišče izvršbo, če tretji izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom udeleženko M.J. napotilo, da v roku 15 dni po prejemu sklepa vloži tožbo na ugotovitev, da je izvršba, ki se vodi pod opr. št. I 506/94, nedopustna. Njen predlog za odložitev izvršbe je zavrnilo.

Proti 2. točki navedenega sklepa se je po odvetniku pritožila udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je solastnica do Ž nepremičnine na parc.št. X k.o. Y in bi morala biti udeležena pri poravnavi P 270/93. V poravnavo ni bila vključena, čeprav je razumljivo, da betonskega zidu na zemljišču, katerega solastnica je, brez njenega soglasja ni mogoče zgraditi. Prisilna postavitev betonskega zidu bi ji povzročila nepopravljivo škodo, saj bi se moralo zemljišče obsežno prekopati. Sodišče bi moralo uporabiti določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 59/98 - ZIZ), ne pa Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 20/78 - Ur.l. RS, št. 1/94 - ZIP), ki v času odločanja sodišča ni več veljal. Pritožba ni utemeljena.

Upoštevajoč prehodno določbo iz 2. odstavka 300. člena ZIZ, je utemeljen pritožbeni očitek, da bi se moralo sodišče prve stopnje namesto na določila ZIP opreti na določila novega ZIZ. Takšna nedoslednost pa še ne pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je ureditev odloga izvršbe na predlog tretjega iz 73. člena ZIZ vsebinsko identična tisti iz 65. člena ZIP.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da udeleženka ni izkazala, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo. Iz predračuna gradbenega podjetja G. z dne 28.6.1994 izhaja, da nadomestno dejanje, za katerega upnik predlaga, naj se opravi, ne bo imelo za posledico uničenja zemljišča, saj je predviden le poseg v ozkem pasu vzdolž meje med parc.št. Z in X k.o. Y. Udeleženka je v skladu z napotitvenim sklepom sicer res vložila tožbo na ugotovitev, da je izvršba pod opr. št. I 506/94 nedopustna, pri čemer pa ni moč prezreti, da so njene možnosti za končni uspeh v tem sporu vprašljive. Udeleženka nesporno ni bila pravdna stranka v zadevi opr. št. P 270/93, kar pa ni ovira, da kot tretja oseba ne bi mogla pristopiti k sodni poravnavi, ki sta jo sklenila sedanja upnik in dolžnik.

Ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih udeleženka uveljavlja v pritožbi, ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v skladu z 2. točko 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Stroškovni izrek temelji na določilu 1. odstavka 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.