- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 426/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:III.CP.426.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Odložitev izvršbe - Ali je mogoče izvršbo odložiti deloma, kar pomeni, da se opravi samo rubež, ne pa tudi prenos terjatve?Sodišče obravnava vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o odložitvi izvršbe v celoti ali bi moralo razmisliti o delni odložitvi izvršbe.
- Interesi strank - Kako sodišče upošteva interese obeh strank pri odločanju o odložitvi izvršbe?Pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo interesov obeh strank in da bi moralo delno odložiti izvršbo.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izvršbo je mogoče odložitev tudi deloma, kar pomeni, da se opravi samo rubež, ne pa tudi prenos terjatve.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu za odložitev izvršbe ugodi in se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. I I ..... z dne 6.4.1994, odloži do odločbe vrhovnega sodišča o reviziji. Štelo je, da bi dolžniku nastala znatnejša škoda, če bi v reviziji uspel, od upnice pa bi ne mogel izterjati plačanega zneska.
Proti sklepu se pritožuje upnica in predlaga, da sodišče predlog za odložitev izvršbe v celoti ali delno zavrne. Navaja, da sodišče ni upoštevalo interesov obeh strank. Če bi hotelo upoštevati interese obeh strank, bi sodišče prve stopnje moralo kvečjemu delno odložiti izvršbo in to v tistem delu, kjer se odreja preodkaz zarubljenih sredstev upnici. Če bi bila revizija neuspešna, bi upnica hitro prišla do sredstev, sicer pa bi morala dalj časa čakati. Ker gre očitno za neutemeljene revizjske razloge, izvršilno sodišče ni dolžno upoštevati predloga. Eksistenca dolžnika ne bo niti najmanj prizadeta z izvršbo, upničina pa bi bila, če bi se z izvršbo odlašalo.
Pritožba je utemeljena.
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje prehitro odločilo, da se izvršba v celoti odloži do odločitve o reviziji.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je izvršbo mogoče odložiti tudi delno, kar bi v obravnavanem primeru pomenilo le rubež, ne pa prenosa terjatve (prim. čl. 94/1 Zakona o izvršilnem postopku). V tej smeri sodišče prve stopnje ni razjasnjevalo dejanskega stanja. Z razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, se je mogoče strinjati, kolikor gre za vprašanje prenosa terjatve, ne pa, če gre za rubež, še posebej, če se bo izkazalo, da dolžnikovi dohodki niso taki, da bi v razpoložljivem delu zadoščali za kritje izterjave po izvršilnem naslovu. Za primer, da dolžnik v reviziji ne bo uspel, bo upnica prišla hitreje do poplačila, dolžnik pa tudi znatnejše škode ne zatrjuje, če se bo opravil samo rubež.
Dejansko stanje je tako torej ostalo nepopolno ugotovljeno. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, ki naj o predlogu ponovno odloči, potem ko ga bo pretehtalo glede na zgoraj povedano in v zvezi z možnostjo, da se izvršba odloži le deloma.
Odločitev pritožbenega sodišča je utemeljena na določilu čl. 370/1 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 380 tč. 3 in čl. 381 istega zakona in čl. 14 Zakona o izvršilnem postopku), odločitev o stroških pa na določilu čl. 166/3 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP.