Jedro

Po določilu 277. člena ZOR lahko upnik obračuna višje zamudne obresti, kot so določene v zakonu, ki ureja obrestno mero, le v primeru kreditnega odnosa, ko je dolžnik najprej v skladu s pogodbo uporabljal upnikova denarna sredstva, potem pa je prišel v plačilno zamudo. Pri prodajni pogodbi se pogodbeni stranki lahko dogovorita, da bo prodajalec določen čas kreditiral kupca - v takem primeru tečejo od dneva plačilne zamude višje pogodbene obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila dne 14.9.1992, zahtevala od tožene stranke obračunane obresti v znesku 171.912,50 sit spp. Po ugovoru tožene stranke in opravljeni glavni obravnavi je sodišče prve stopnje razsodilo tako, da je izvršilni sklep o naložitvi plačila vzdržalo v veljavi za 74.489,60 sit z zamudnimi obrestmi od 11.9.1992 do plačila in stroški, v presežku pa izvršilni sklep razveljavilo.

Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov izpodbijala le tisti del prvostopne sodbe, s katerim je bil njen zahtevek zavrnjen. Navaja, da so bile med strankam na podlagi podpisanih naročilnic za plačilno zamudo dogovorjene pogodbene obresti, ki jih je tožeča stranka tudi vtoževala, ne pa zakonite zamudne obresti, kot jih je dosodilo prvostopno sodišče. Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo tako, da je tožeči stranki priznalo le zamudne obresti po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l.RS št.14/92 in 13/93). Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitve procesnega zakona. Glede na pritožbena izvajanja pa je še dodati: Po določilu 277. člena ZOR lahko upnik obračuna višje zamudne obresti, kot so določene v zakonu, ki ureja obrestno mero, le v primeru kreditnega odnosa, ko je dolžnik najprej v skladu s pogodbo uporabljal upnikova denarna sredstva, potem pa je prišel v plačilno zamudo. Pri prodajni pogodbi se pogodbeni stranki lahko dogovorita, da bo prodajalec določen čas kreditiral kupca - v takem primeru tečejo od dneva plačilne zamude višje pogodbene obresti.

V konkretnem primeru pa iz "plavega sporazuma" izhaja, da sta se stranki dogovorili za običajni 15-dnevni plačilni rok, dogovor o višjih pogodbenih obresti ob plačilni zamudi pa je nedovoljeno poseganje v prisilni predpis države o višini obrestne mere. Zato je prvostopno sodišče utemeljeno del zahtevka zavrnilo.