23. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B. iz Z., na seji senata dne 7. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št I Kp 914/2004 z dne 5. 8. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 861/2004 z dne 28. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je bil nezakonito izbrisan in deportiran. Ker naj policisti ne bi spoštovali "odločbe Ustavnega sodišča o izbrisanih", naj bi zoper njihovo ravnanje vložil pritožbo. Slednja naj bi bila zaradi intervencij C. C. Slovenije obravnavana kot ovadba. Ovadbo naj bi Okrožno državno tožilstvo zavrglo in pritožniku posledično omogočilo, da začne pregon kot oškodovanec kot tožilec (subsidiarni tožilec).

2.Pritožnik je v postopku, v katerem so bili izdani izpodbijani akti, nastopal torej kot subsidiarni tožilec. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo pritožnika za podaljšanje roka za popravo obtožnice in obtožnico zavrglo. Višje sodišče je pritožbo pritožnikovih pooblaščencev zavrnilo kot neutemeljeno.

3.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje dva sklopa kršitev človekovih pravic. Prvi sklop kršitev se nanaša na postopke v zvezi z njegovim izbrisom in z deportacijo, v katerem naj bi prišlo do kršitev 8.,14., 19., 32., 47. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 2. člena Protokola k EKČP. Drugi sklop zatrjevanih kršitev pa se nanaša na izpodbijane akte, navedene v izreku tega sklepa. Slednjim pritožnik očita kršitev 22. člena, prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave. Pritožnik meni, da sta sodišči odločili arbitrarno ter da svojih odločitev nista ustrezno obrazložili. S tem naj bi mu onemogočili tudi pravico do sodnega varstva in do pritožbe. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane sklepe razveljavi, zadevo vrne v novo odločanje in mu v skladu z 26. členom Ustave določi primerno odškodnino.

B.

4.Očitek pritožnika, da sta sodišči odločali arbitrarno, ni utemeljen. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo (le) v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. V obravnavani zadevi sta sodišči razumno obrazložili, zakaj nepopolne vloge subsidiarnega tožilca ni bilo mogoče obravnavati kot obtožni akt in zakaj predlogu pritožnikovih pooblaščencev za podaljšanje roka za popravo obtožnega predloga ni bilo mogoče ugoditi. Glede na navedeno Ustavno sodišče ocenjuje, da za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

5.Prav tako sta neutemeljena pritožnikova očitka kršitve pravice do sodnega varstva in pravice do pritožbe. Sodno varstvo je bilo pritožniku zagotovljeno, saj je o njegovih vlogah odločilo sodišče. Zato za kršitev prvega odstavka 23. člena Ustave očitno ne gre. Pritožniku je bila zagotovljena tudi pravica do pritožbe. Slednjo je pritožnik vložil, o njej je Višje sodišče tudi odločilo. Do katere izmed pritožbenih navedb, ki bi bila za odločitev relevantna, naj se sodišče ne bi opredelilo, pa pritožnik ne pojasni in s tem zatrjevane kršitve pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave ne izkaže.

6.Navedbe pritožnika, s katerimi zatrjuje kršitev človekovih pravic v zvezi s postopkom izbrisa in s postopkom deportacije, ne morejo biti predmet preizkusa v postopku s to ustavno pritožbo. Vsebina izpodbijanih sklepov se namreč na to problematiko ne nanaša.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Zato se Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali so za odločanje izpolnjene procesne predpostavke. Glede na že navedeno se Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba opredeliti do predloga pritožnika, naj mu Ustavno sodišče po 26. členu Ustave določi primerno odškodnino.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer