Jedro

Zagovornica obs. S. O. uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se ne strinja z dokazno oceno sodišča, ki ni le na podlagi izpovedbe oškodovanega D. S., pač pa tudi z oceno zagovorov obsojencev ugotovilo, da so storili očitano kaznivo dejanje. Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva zagovornice obs. S.O. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17.3.1997 so bili obsojeni S.O., M.J. in S.D. spoznani za krive, da so v sostorilstvu storili kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ. Izrečene so jim bile pogojne obsodbe in v njih določene kazni obsojenima S.O. in S.D. kazni 5 mesecev zapora, obs. M.J. pa kazen 6 mesecev zapora, vsem s preizkusno dobo 3 let. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom z dne 8.7.1997 pritožbo zagovornice obs. S.O. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pritožbo obs. M.J. pa je kot prepozno zavrglo.

Zagovornica obs. S.O. je dne 11.9.1997 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da uveljavlja kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe, predlaga pa, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno sodbo spremeni tako, da obs. S.O. oprosti obtožbe, podrejeno pa predlaga, da razveljavi sodbi sodišča prve stopnje ter pritožbenega sodišča in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije Z.C. je v odgovoru z dne 23.10.1997, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlagala, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno, ker niso podane v njej uveljavljane kršitve zakona.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornica obs. S.O. sicer pravilno povzema določilo 1. odstavka 17. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. V zvezi s trditvijo, da sodišče ni tako ravnalo, pa navaja, da je sodišče izreklo obsodilno sodbo, čeprav so "na eni strani stali trije obdolženci, ki so storitev kaznivega dejanja soglasno zanikali, na drugi strani pa je stal oškodovanec s svojo zgodbo", moralo pa bi zato, ker ni bilo neposrednih dokazov v zvezi z dogodkom, zbrati in izvesti še druge dokaze in zaslišati vsaj T.S. S takimi navedbami zagovornica obs. S.O. uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se ne strinja z dokazno oceno sodišča, ki ni le na podlagi izpovedbe oškodovanega D.S., pač pa tudi z oceno zagovorov obsojencev ugotovilo, da so storili očitano kaznivo dejanje. Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Sicer je potrebno v zvezi z njeno navedbo, da bi moralo sodišče zaslišati kot pričo T.S., pripomniti, da zaslišanje te priče ni bilo predlagano, razen tega pa T.S. pri dogodku sploh ni bila navzoča, v zvezi z navedbo, da bi moralo sodišče zbrati še druge dokaze, pa je potrebno dodati, da niti na glavni obravnavi in tudi ne v pritožbi zoper prvostopno sodbo obsojenci in tudi ne zagovornica obs. S.O. niso predlagali izvedbe drugih dokazov. Neutemeljena pa je tudi navedba zagovornice obs. S.O., češ da so podana neskladja v izpovedbah oškodovanega D.S., kar je uveljavljala že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Že pritožbeno sodišče je take navedbe zagovornice ocenjevalo in je ugotovilo, da so neutemeljene in je pritožbo zoper sodbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je ugotovilo, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje pravilna.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje zagovornica obs. S.O. v zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).