Jedro

Kršitev določb upravnega postopka ni revizijski razlog po določbah ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 15.9.2005 (2. točka izreka sodbe in sklepa). Z njim je tožena stranka po uradni dolžnosti na podlagi 219. in 324. člena ZUP popravila potrditev pravnomočnosti v svoji odločbi z dne 8.1.2004 tako, da je pravilen datum pravnomočnosti 12.7.2005. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je tožena stranka s sklepom, izpodbijanim v upravnem sporu, popravila klavzulo pravnomočnosti na svoji odločbi z dne 8.1.2004, s katero je ugodila tožnikovi zahtevi za denacionalizacijo dela parcele, št. 5/1 k.o... in upravičenkama priznala odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (SOD). Zahtevo za odpravo napake v zvezi z datumom pravnomočnosti, torej uvedbo posebnega ugotovitvenega postopka, je podal zavezanec za denacionalizacijo (SOD), kar je v skladu z določbami 225. člena ZUP. Glede na podatke upravnega spisa pa sodišče prve stopnje ugotavlja, da naj bi tožena stranka pravilno ugotovila, da je bil datum pravnomočnosti omenjene upravne odločbe (z dne 8.1.2004) napačen, ter da je glede na določbo 3. odstavka 225. člena ZUP pravilni datum 12.7.2005. Sodna odločba U 247/2004 je namreč postala pravnomočna 12.7.2005, z njo je bila tožnikova tožba zavrnjena; z navedenim dnem je torej postala pravnomočna tudi upravna odločba.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev procesnih pravil. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba spremeni tako, da se njegovi tožbi ugodi oziroma podrejeno, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je ugotovitev pravilnosti vročitve sodne odločbe U 247/2004 procesna predpostavka za njeno pravnomočnost. Sodišče prve stopnje bi zato moralo primarno odločiti o pravilnosti vročanja oziroma o zahtevi za vročitev omenjene sodne odločbe tožniku, šele nato pa o obravnavanem upravnem sporu. Ker tega ni storilo je kršilo številna procesna pravila ZUP, ZUS, ZPP ter Ustave RS. Navaja, da tožniku odločba U 247/2004 ni bila vročena, zato ni postala pravnomočna, o čemer je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnikova pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z isto zakonsko določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Predmet obravnavanega upravnega spora ni pravilnost vročitve sodne odločbe U 247/2004, o kateri je že bilo odločeno v upravnem sporu I Up 1799/2006, ampak popravek potrditve pravnomočnosti upravne odločbe v smislu določbe 5. odstavka 225. člena ZUP.

Revident s pavšalnimi navedbami o kršitvi procesnih pravil ZUP, ZUS, ZPP ter Ustave RS, ker sodišče z izpodbijano odločitvijo ni počakalo do pravnomočnosti odločitve v zadevi I Up 1799/2006, ne uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena omenjenega zakona. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Z revizijo izpodbijana odločitev je procesne narave, zato sodišče niti ni moglo preizkusiti pravilne pravne uporabe materialnega prava, na katero mora po določbi 86. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti; zato je na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.